ov=Levst. (82-181)

82. pę̑htra, f. pehtra-baba, ein mythisches weibliches Wesen, C., Gor.; p. otroke pobira, Zv.; — prim. nem. die Frau Berchta, Levst. ( LjZv. 1881. 346.); — prim. tudi perta.
83. pəklẹ́ti, -ím, vb. impf. = pekliti, Dol.- Levst. ( LjZv. I. 36.).
84. pę́tər, -tra, m. der Dachboden in einer Scheune, Cig., Jan., Kor.- Levst. ( LjZv.), KrGora, Poh.; der Dachboden der Getreideharfe, Savinska dol.; der Oberboden, Kor.- Cig.; der Seitenboden im Weinpressgebäude, Fr.- C.; na petru, auf dem Boden, C.; — eine Stellage, ein Gerüst im Stalle o. auf der Tenne, Fr.- C.; — prim. petro, petre.
85. petíti, -ím, vb. impf. p. koga, jemanden zurückgehen machen, zurücktreiben, Dol.- Levst. ( LjZv.).
86. 2. pétlja, f. 1) = pecelj, der Obststengel, der Traubenstengel, Mur., Cig., C., Mik.; grozdova p., C.; — der Blattstiel, Cig.; — die Weinrebenranke, Levst. ( LjZv.); — 2) rdeča p., neka vinska trta, Vrtov. (Vin.), Ip.- Erj. (Torb.).
87. pẹ́vče, -eta, n. der Dichterling, Cig., Levst. ( LjZv.).
88. pisáč, m. der Schreiber, Mur., Cig., ogr.- Valj. (Rad); zakotni p., der Winkelschreiber, nk.; — der Scribler: slovenski pisači — to ime bodi sploh vsem onim, katerim ne smemo reči pisatelj, Levst. ( LjZv.).
89. pívati, -am, vb. impf. zu trinken pflegen, C., Nov.- Mik., Notr.- Levst. ( Glas.).
90. plȃntati, -am, vb. impf. 1) krumm gehen, Jan.; hinken, Mur.; (plantáti) Levst. ( LjZv.); — 2) sich abmühen: dolgo bo prej plantal, ko bo to naredil, vzhŠt., Vest. (III. 126.); — kränkeln, C.; — 3) entgelten, herhalten, büßen, leiden, V.-Cig., Trub. (Post.); za grehe p., Celjska ok.- C.; ti si storil, mi smo plantali, Dol.- Levst. ( LjZv.); čakaj, ti boš še plantal = tebi bo še plantalo, Lašče- Levst. (Rok.); ti bo že ("vre") plantala, = du wirst schon deine Schläge bekommen, BlKr.
91. plènt, plę́nta, m. v kletvicah: da bi te plent! dass dich der Henker! Cig.; da bi te plent pobral! Levst. ( LjZv.).
92. plę̑ntati, -am, vb. impf. v kletvicah: bes, vrag te plentaj! dass dich der Kuckuck! Cig., Levst. ( LjZv.); plentaj ga! Met.; plentaj vas! Jurč.; da bi te plentalo! oj ti para plentana! Levst. ( LjZv.); plentano delo! verwünschte Arbeit! Z., C.
93. plẹ́snẹti, -im, -ẹjem, vb. impf. (tako Levst. [ LjZv. I. 211.]; govori se tudi: plẹ́sniti, -im, -ijem; — plesnẹ́ti, -ím, Mur., Met.; praes. plesnẹ̑m, Jarn.); schimmeln; — o vinu: kahmig werden, kahmen, Cig., Jan.
94. plúti, plújem, plóvem, vb. impf. schwimmen, Jan., C., Skal.- Let., Gor.- Levst. ( Glas.), Ben.- Kl., Savinska dol.; nismo mogli ne pluti ne bresti, Gor.; riba pluje, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — schiffen, Cig., C.; ladja po valovih tjakaj plove, Dalm.; blago k vam plove (strömt zu), Trub.; fliegen: ptič, divji petelin pluje, Mik., Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — Oj kolikrat mi v gorsko stran — Plujo oči, LjZv.; — fließen: morje plove (ist unruhig), C.; vse je s krvjo plulo, alles floss von Blut, Guts. (Res.)- Mik.; tvoje telo je s krvjo močno plulo, Kast. (Rož.).
95. plúvati, -am, vb. impf. = plavati, C., Mik. (V. Gr. IV. 300.), Bled ( Gor.)- Levst. ( Glas.).
96. podstȃva, f. das Daruntergestellte, die Unterlage; — das Kleiderfutter, Cig., Jan.; — das Gestell, der Untersatz, Jan.; der Säulenstuhl, Cig.; — die Pflugschleife, C.; — = poddel, der Vorschuh, Valj. (Rad); — das Fundament (eines Gebäudes), Cig., Jan., Cig. (T.); — die Basis ( phys., phil.), Cig. (T.); die Grundlage, Cig., Jan.; mojemu rodoljubju neomajna podstava, Str.; brez podstave, unbegründet, Cig.; das Substrat, Jan.; v podstavo rabiti, zur Grundlage dienen, Levst. (Nauk); — der Stamm, das Thema (eines Wortes), Levst. ( LjZv.), nk.
97. pohȃba, f. die Missgestaltung am menschlichen Körper: kuta bi pokrila te pohabe, Jurč.; — učena p., eine gelehrte Verhunzung, Levst. ( LjZv.); = pohabljen človek, pokveka: ti pohaba, ti! Svet. (Rok.); pohaba in krivenča, Levst. (Zb. sp.).
98. poískati, -ščem, vb. pf. aufsuchen; p. koga, kaj; p. česa, Levst. ( LjZv.); p., kar je kdo izgubil ali skril; p. si pomagača; p. v knjigi, nachschlagen.
99. pȏłdan, m. der Mittag, Dict., Štrek., Gor., Ben.- Kl.; poldan je, Gor.- Levst.; kadar je uže poldan bil, Dalm.; kadar je uže poldan bilo, Jap. (Sv. p.); o poldan = o poldne, Gor.- Levst. (Zb. sp.); tudi: pọ̑łdan, Ljub.; połdȃn, gen. -dnę̑va, Mur.; — pogl. poldne.
100. pomagálọ, n. der Behelf, das Hilfsmittel, Cig. (T.), Erj. (Som.), DZ., Nov., Levst. ( LjZv.); naj se poprijemajo tega branila in pomagala, Cv.
101. pọ́mnẹti, * pọ̑mnim, vb. impf. nicht vergessen haben, sich auf etwas besinnen können; sich erinnern, gedenken; p. kaj, koga; on me še bode pomnel, er wird an mich noch denken; to še dobro pomnim; tvojega deda še dobro pomnim; vse žive dni bom to pomnel, Zeit meines Lebens werde ich das nicht vergessen, Cig.; pomni to! merke dir das! Cig.; odkar ljudje pomnijo, odkar svet pomni, seit Menschen Gedenken, Cig., Jan.; ( nav. se piše in govori pomniti, toda prim. Levst.- LjZv. I. 212.; — na vzhodu "puniti", Mik. [Et.]).
102. poneumẹ́ti se, -ẹ̑je se, -ẹ̑ se, vb. pf. poneume se mi, storiti kaj (ali: da kaj storim), ich thue etwas irrthümlich, aus Missverständnis, Levst. ( LjZv., Beč.).
103. pospẹšník, m. der Förderer, C., Levst. ( LjZv.), Cv.
104. potę́zən, -zna, adj. 1) dehnbar, Z.; — 2) potę̑zni jermen = kneftra, Levst. ( Let.).
105. pǫ́tọ, n. = pota, die Pferdefußfessel, Valj. (Rad), Levst. ( LjZv.); tudi: pl. pota, Cig.
106. poveličljìv, -íva, adj. übertreibend: sodba o nekaterih pisateljih je otročje poveličljiva, (povelı̑čljiv) Levst. ( LjZv.).
107. pozník, m. ein in später Jahreszeit geborenes Thier, der Spätling, Cig.; (pǫ̑znik), Lašče- Levst.; — (krompir) p., späte Kartoffel, LjZv.
108. 2. prekòp, -kǫ́pa, m. = prekopnja, Levst. ( LjZv.).
109. prekǫ́pən, -pna, adj. schneelos, Mik.; prekopno polje, prekopni kraji, Levst. (Zb. sp.); prekǫ̑pnọ = prekopnja, Levst. ( LjZv.).
110. prekǫ̑pnja, f. die Stelle, wo der Schnee aufgethaut ist, eine schneelose Fläche, Jan., C., Levst. ( LjZv.), Tolm.; opazil je posebne gobe na prekopnjah mahoma po snegu, LjZv.
111. prelǫ̑ga, f. 1) die Umlegung, DZ.; — die Dispensation, Cig., C.; — die Erleichterung, Cig.; samo za prelogo (= auf eine ganz kurze Zeit) komu kaj posoditi, Svet. (Rok.); ( prim. preleči si); — 2) die Übersetzung (aus einer Sprache in eine andere), DZ., Levst. ( LjZv.), nk.
112. prepásti, -pádem, vb. pf. 1) hindurchfallen, durchsinken, Cig.; — 2) an gutem Aussehen abnehmen, verfallen, V.-Cig.; — sich vor Schrecken entfärben, sich entsetzen, Cig., Jan.; tudi: p. se, Cig., C., Levst. ( SlN.); — prepaden, angegriffen, bestürzt, Cig.; — 3) verloren gehen: plača mi je prepala, Svet. (Rok.); — 4) überraschen, Z.; tema nas prepade, Škrb.; — befallen (von Affecten), Cig.; žalost prepade človeka, Škrb.
113. preporǫ́dən, -dna, adj. Wiedergeburts-: v naših dnevih se kaže preporodna zora slovanski književnosti, Levst. ( Glas.).
114. presnę́ti, -snámem, vb. pf. 1) umschöpfen, überschöpfen, Cig.; vino p., den Wein von den Hefen in ein anderes Gefäß überschenken, abziehen, Cig., Nov., Ip.- Erj. (Torb.); prim. pretočiti; — presnet, raffiniert ( fig.), pfiffig, Cig.; njih goljufija, dasiravno še tako presneta, je zdaj bila očitna, Ravn.; verteufelt, verwünscht (v kletvicah in vzklikih); presneti tepec ti! presneta para! O predpust, ti čas presneti! Preš.; presneto ga je dal! er hat ihm gehörig mitgespielt! presneto je odgovarjal! er hat prächtig geantwortet! vino je presneto dobro! — 2) übernehmen: sin je od očeta presnel zemljo, vrt, njivo, travnik, Lašče- Erj. (Torb.); p. dolg, Dol., Notr.; morda je vsaj nekatere (narodne pesni) pozneje Vodnik presnel od njega (Zakotnika), Levst. ( LjZv.).
115. prešę́rən, -rna, adj. ausgelassen, muthwillig, übermüthig, Meg., Mur., Cig., Jan., nk.; ljubezen nẹ́ prešerna, "die Liebe treibt nicht Muthwillen", Dalm.; prešeren, lotrast hlapec, ("ein schalkhafter Knecht"), Krelj; leichtsinnig, Met.; keck, frech, Meg., Cig., C.; z besedami so prešerne ("frech") in nesramne, Trub.; prešerno reči, "frech heraussagen", Trub.; — geil, unzüchtig, Meg.; — hoffährtig: p. v obleki, ogr.- C.; — ( Metelko, Levst. [ SlN. V. 39.] i. dr. pišejo: preširen; toda prim. Škrabec, Kres I. 520.).
116. prilòg, -lǫ́ga, m. 1) die Beilage, Cig.; — der Beitrag, M., Cig. (T.); p. za šolo, DZ.; mrtvaški prilogi v cerkvi, die Leichenopfergänge, Levst. (Nauk); prilogi k Prešernovemu životopisu, LjZv.; — 2) das Beiwort, das Adjectiv, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) der Vampyr, Notr., Bistrica- Levst. ( LjZv.); — tudi: prílog, Valj. (Rad).
117. prisadíti, -ím, vb. pf. 1) hinzupflanzen, Cig.; — kruh p., ein Brot an das andere anschießen, Cig.; — 2) p. se, in Brand übergehen: prisadilo se mu je, der Brand ist zugeschlagen; rana se je prisadila, die Wunde ist brandig geworden, Levst. ( LjZv.).
118. proizvȃjati, -am, vb. impf. ad proizvesti; 1) ableiten: besede p., Levst. ( LjZv.); p. pravice iz dogodkov, DZ.; — 2) producieren, Zv., Erj. (Som.); — 3) ausführen, executieren, nk.
119. propọ̑vẹd, f. = pridiga, Jan., C., Levst. ( LjZv.); — po drugih slov. jezikih.
120. prósiti, prǫ́sim, vb. impf. 1) bitten; milo p., flehentlich bitten; ponižno p., demüthig bitten; p. koga kake reči; tega prosim od vas, Npr.- Erj. (Torb.); p. daru božjega, Npes.- Mik.; odpusta p., um Urlaub bitten, Levst. ( LjZv.); kake službe p., Cig.; po svetu kruha p., betteln; tudi: p. za kaj, "um" etwas bitten (po nem.); odpuščenja, za odpuščenje (odpuščanje, Cig.) p., um Verzeihung bitten; = za zamero p. (to je: p., da bi ne zameril, Cig.); p., da bi kdo kaj storil; p. za koga, für jemanden eine Fürbitte einlegen; bodi prošen! sei gebeten! C.; kdor kak zadržek ve, nam ga je prošen razodeti (wird gebeten), Met.; — zur Arbeit bitten: pojdi delavcev, težakov prosit! — werben: Dajte, dajte, mati, hčerko, Ker možje jo prosijo, Npes.-K.; — Bitten, Wünsche für jemanden aussprechen: p. komu česa (kaj): smrti si p., BlKr.; Boste sreče nam prosili, Npes.-K.; nam vso dobroto prose in žele, Krelj; Lysias prosi Judom srečo, (entbietet den Juden seinen Gruß), Dalm.; začno mu prositi zdravje: bodi zdrav, ti judovski kralj! Trub.; dobro komu p. od Boga, C.; — 2) p. se, mittelst eines Gesuches bitten: p. se kam, proč, C.; p. se od vojaščine, um Befreiung vom Militärdienst bitten, Levst. (Nauk); tudi: p. si česa, Levst. (Podk.); — 3) verlangen: Bog bode račun prosil, C.; luknja (v strehi) krovca prosi, Jurč.
121. prvobítən, -tna, adj. ursprünglich, Ur-, Cig., Jan., C., Levst. ( LjZv.); prvobı̑tni svet, die Urwelt, prvobitno stanje, der Urzustand, Cig. (T.); originell: besede niso prvobitne, LjZv.
122. prvobítnost, f. das Urwesen, Cig.; die Ursprünglichkeit: prostih ljudi prvobitnost, Levst. ( LjZv.).
123. prvomẹ̑stnik, m. der Vorsitzende, der Obmann, Cig., Levst. ( Naprej, Cest.), nk.
124. razbesẹ́diti se, -ẹ̑dim se, vb. pf. sich zerzanken, M., Z.; oča in hči sta se doma razbesedila, Levst. ( LjZv.).
125. razbíti, -bı̑jem, vb. pf. zerschlagen, zerstören; r. kaj na drobne kosce; vse po hiši r.; razbita (razbijena, Trub.) posoda; po vsem životu r., zerprügeln; ves razbit; vojsko r., das Heer vernichten, Levst. ( SlN.); glavo si r., sich den Kopf zerschlagen; — dvom r., den Zweifel benehmen, Cig.; — r. se, zerschlagen werden, zerfallen, scheitern; ladja se je razbila; ( fig.) pogajanje se je razbilo, Cig., Šol., nk.; brechen (o valu), Cig.
126. razgíbati, -gı̑bam, -bljem, I. vb. impf. ad razgeniti; 1) auseinanderfalten, ausbreiten, Cig.; živalca začne razgibati peruti, Levst. (Zb. sp.); aufschlagen: knjigo r., Rez.- Cig.; ne razgiblji ondukaj knjige! Levst. ( LjZv.); — 2) r. žago, die Säge schränken, Cig.; — II. razgíbati, -bam, -bljem, vb. pf. beweglich machen, Mur., Z.; r. si ude = r. se, jvzhŠt.
127. razglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) besichtigen, besehen, durchmustern: r. svoje goste, Krelj; natančneje (tanje) si r. koga, Jurč., Levst., LjZv.; razgledal si je prestrašeno množico, LjZv.; recognoscieren: r. deželo, Dalm.; — r. se nad čim, über irgend etwas eine Betrachtung anstellen, Jsvkr.; — 2) r. se, sich umsehen; r. se po svetu; — sich orientieren, Cig., Jan., Cig. (T.); da se komisija laže razgleda, zur leichteren Orientierung der Commission, DZ.; — 3) r. se, ins Sehen kommen, Cig.
128. razpášən, -šna, adj. ausgelassen, muthwillig: razpašen pastir, razpašno živeti, Dol.; razpašno rabiti kako besedo, Levst. ( Glas.).
129. razstȃvka, f. 1) = razstava 3), več snopov vkup po koncu postavljenih, Mur., Cig., C., Dol.; — die Mandel (eine Zahl von fünfzehn), Cel. (Ar.); — der Haufe: podrli so bili uže lepo razstavko dreves, Jurč.; stala je še tam pa tam kaka razstavka meščanov, Jurč.; r. verzov, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Absatz (in einem Schriftwerke), Levst. ( LjZv.).
130. raztę́zən, -zna, adj. 1) ausdehnbar, ausdehnsam, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.), Sen. (Fiz.); raztezno tekoč, ausdehnsam flüssig, Jan. (H.); — 2) weitläufig, Cig. (T.); še raztezneje ponavljati kaj, Levst. ( LjZv.).
131. razȗm, m. 1) der Verstand; — 2) der Sinn, die Bedeutung, ogr.- C., Hal.- Svet. (Rok.); ne znati prvotnega razuma kake besede, Levst. ( LjZv.).
132. razúmən, -mna, adj. 1) verständig, einsichtsvoll; — 2) = razumeven, verständlich, begreiflich, Cig. (T.), C., Levst. ( LjZv.).
133. razvlȃka, f. 1) die Plackerei, V.-Cig., Jan.; posvetne razvlake, Ravn.; — 2) = razvlečene reči, das Gerümpel, Lašče- Levst., Dol.; po kotih je bilo veliko razvlake, Jurč.; stara r., altes Zeug, Cig.; — die Unordnung, V.-Cig., Jan.; — das Gewühl, Mur., Dol.; — 3) eine ausgedehnte Wirtschaft, ein ausgedehnter Grundcomplex, Dol.; ein weites Gebäude, Jan., Kr.- Valj. (Rad); no, ali ni ta razvlaka magazin? LjZv.; — nav. razlaka.
134. rbȃdje, n. = pašnina, Notr.- Levst. ( LjZv.).
135. rẹ̑sən, adv. = res, Guts., Mur., Jan., Dalm., vzhŠt.; resen je, Dalm., Jarn. (Sadj.), vzhŠt.; (morda nam. resno, Levst. [Slovn.]).
136. rumę̑na, f. eine rothgelbe Kuh, Cig., BlKr., Lašče- Levst., Ljub.
137. sája, f. 1) das Setzen ( v. Pflanzen), Jan., C.; s. mladih dreves, Jarn. (Sadj.); — 2) der Ruß, Guts., Mur., Erj. (Torb.); — nav. pl. saje; črn kakor saje; jelove s., der Kienruß, DZ.; svetle saje, der Glanzruß: kotel ponvi saje očita = ein Esel schilt den andern Langohr, Levst. (Zb. sp.); — 3) pl. saje = sedno: saje ima, (wund vom Sattel oder [beim Menschen] vom Liegen), Gor., Notr.- Levst. ( LjZv.).
138. sájast, adj. 1) rußartig; rußfarben, Mur., Cig., Jan.; — 2) rußig, berußt, Cig., Jan.; sajast in upipan, Trub.; — 3) wund vom Satteldruck oder vom Liegen, Gor., Notr.- Levst. ( LjZv.).
139. samorǫ́dnost, f. die Urwüchsigkeit, Levst. ( LjZv.).
140. sẹ̑dež, m. 1) das Sitzen, Levst. (Rok.); — die Arreststrafe: prisojeno mu je bilo tri mesece sedeža, Levst. ( LjZv.); — 2) der Sitz; prvi, sprednji sedeži; — redkeje: sẹdèž, -dę́ža, Valj. (Rad), Levst. ( LjZv.).
141. sẹ́dnọ, n. die Satteldruckwunde, C., Rib.- Mik., Lašče- Erj. (Torb.); — die Wunde vom Liegen: "na bolniku rana od premnoge in dolge leže", Lašče- Erj. (Torb.); (sédnọ, mej Krko in Zatičino, Levst. ( LjZv. II. 483.)).
142. 1. sẹ́na, f. = sẹ́dno, Cig., Jan.; (sena n. pl. nam. sedna, Gor.- Levst. [ LjZv.]).
143. sẹ́nast, adj. = sednast, Jan., Levst. ( LjZv.); — prim. 1. sena.
144. skončáti, -ȃm, vb. pf. beendigen, fertig machen, Cig.; s. delo, Levst. ( LjZv.); vsega ne bom mogel s., jvzhŠt.; — = opraviti, ausrichten: nič nismo skončali, jvzhŠt.; bestimmen, festsetzen, C.; beschließen, Z.
145. skrẹpenẹ́ti, -ím, vb. impf. starr werden, gefrieren: vse skrepeni od mraza, Lašče- Levst. ( LjZv.); s. od zime, Vrt.
146. skropẹ́ti, -ím, vb. impf. brennend jucken, Z., UčT., Ig (Dol.); roka me skropi, po vsej koži me je skropelo, Lašče- Levst. ( LjZv.).
147. spáłčiti, -pȃłčim, vb. pf. zusammenstümpern, Cig., Lašče- Levst. (Rok.); kar je spalčil, ponuja učencem, Levst. ( LjZv.).
148. splẹ́snẹti, -nẹjem, vb. pf. = izplesneti, verschimmeln; kruh je splesnel; snopje oprhne ali splesneje, Levst. ( LjZv.).
149. srdı̑tež, m. der Heftige, SlN., Levst. ( LjZv.).
150. stółba, f. 1) die Stufe, die Staffel, Mik., ogr.- C.; stopila je na živo stolbo, Zv.; — pl. stolbe, die Stiege, ogr.- Valj. (Rad); die Leiter, ogr.- C.; — 2) = stolbe, Vrt., Levst. ( LjZv.).
151. širòk, -óka, adj. breit; široke ceste, hlače; široka usta; na dolgo in široko, weit u. breit; beseda znana široko mej Slovenci, Levst. ( LjZv.); na dolgo in široko razkladati, weitläufig auseinandersetzen; — široka je, sie ist schwanger; — tudi šírok, -óka, jvzhŠt.; compar. širši, širji, tudi: širokejši, redkokedaj: širočji.
152. tę́ti, -tnèm, vb. impf. hacken, Levst. (Slovn.); beißen, Jarn.; — nav. le s predponami.
153. tọ̑ličək, -čka, adj. dem. tolik; so klein, toličko, so wenig, Z., Ravn.- Mik., Vrt., nk.; toličko zakrivljen, Levst. (Zb. sp.); — toličko da, kaum, Levst. (Sl. Spr.); t. da ne, fast, beinahe: vse drugo je toličko da ne ostalo zunaj pred pragom, Levst. ( LjZv.).
154. umẹ̑tẹłən, -łna, adj. geschickt, erfahren, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Dol., Notr.; u. vojskovanja, Boh.; u. z lokom, u. k boju, Dalm.; u. in prebrisane glave, Jurč.; kaj umetelno sem jo ubral! Jurč.; umetelna zver, Notr.; kunstfertig, Jan.; umetelni strugar, der Kunstdrechsler, Cig.; — künstlich, mit Kunst gearbeitet, Meg., Mur., Cig., Jan.; taki vozovi so cenejši in umetelnejši, LjZv.; — umetelni nagon, der Kunsttrieb, Cig. (T.); — (govori in piše se nav. umetalen; tudi umeteljen, Levst., Cig. [T.]).
155. úmski, adj. Verstandes-: umsko delovanje, die Verstandesthätigkeit, Lampe (D.); — abstract, Jan., Levst. ( Glas.); umske reči, Levst. (Zb. sp.).
156. upȃdək, -dka, m. 1) die Abnahme, Cig., C.; u. vode, C.; — 2) der Verfall, C.; u. udov, die Paralyse, C.; — 3) der Abgang (an Zahl, Maß, Gewicht), Cig., Jan., DZ.; v u. iti, verloren gehen, Levst. ( LjZv.); — 4) = pogrešek, der Fehler, kajk.- Valj. (Rad); — 5) upadki = odpadki, die Abfälle, Svet. (Rok.).
157. v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.- Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.- Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. ( LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.- Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; ( nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
158. valı̑čək, -čka, m. dem. valič; der Nudelwalker: razbliniti kako stvar kakor testo pod valičkom, Levst. ( LjZv.).
159. vȃtał, -la, m. = vatel, die Elle, Mur., Levst. (Slovn.), Krelj, Jsvkr.
160. vȃtəł, -tla, m. die Elle; na vatle, ellenweise; — prim. furl. vuàdul, palica, Štrek. (Arch.), ( Levst. ( Nov. XXVI. 126.) prim. srvn. waldellen [Waldelle]).
161. vẹ́sa, f. die Wage, Vrt., Levst. ( LjZv.); — stsl. vêsъ.
162. vẹ́siti, vẹ̑sim, vb. impf. hängen, Mur., Jan., Mik., Danj. (Posv. p.), Zora; brumne vesi, velike tati pak za mizo posadi, Krelj; — oblaki se vesijo, die Wolken senken sich, Z., Dol.- Levst.; herabschweben: orel se vesi nad svojimi mladimi, Cig.
163. visokoslǫ̑vje, n. eine hochtrabende Sprache, der Bombast, Levst. ( LjZv.).
164. vpę́riti, -im, vb. pf. 1) mit Federn, Zähnen u. dgl. versehen, Fr.- C.; v. dreto, das Schusterdrahtende mit der Borste versehen, C.; — v. cev v drugo (anschiften), C.; — 2) einleiten: vi mislite, da ste stvar prav dobro vperili, Zv.; v. govorjenje, eine Rede anknüpfen, Cig.; — 3) v. se, eindringen; v. se v kožo, C.; — vperil se je med nas, er hat sich eingedrängt, SlN.; vperile so se poskočnice najprvo bile mej Korošce, Levst. ( LjZv.); ans Herz wachsen: Mat', eno dobim, Ta meni se vperi, Da za njo medlim, Vod. (Pes.).
165. vprášati, -am, I. vb. pf. fragen; vprašaj teh, kateri so slišali, Schönl.; gospe sem vprašal, Levst. ( LjZv.); bobnar vpraša žene mlade, Npes.-K.; Vpraša lepe Vide, Npes.-K.; nav. v. koga ( acc.); — v. česa, um etwas fragen, Levst. (Nauk); svẹ́ta v., Dalm.; tudi: v. za kaj, um etwas fragen; v. po kom, nach jemandem fragen; — II. vb. impf. bitten: v. česa, um etwas bitten, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).
166. vzdẹ́ti, vzdẹ̑m, vzdẹ́nem, vb. pf. = 3. zdeti: v. komu ime, jemandem einen Namen geben, beilegen, Levst. ( LjZv.); v. komu priimek, jemandem einen Spottnamen geben, Lašče- Erj. (Torb.).
167. vzorı̑t, adj. = vzoren, Cig. (T.), Levst. ( LjZv.).
168. 2. začę̑lje, n. = začetek: z. sveta, Levst. ( LjZv.).
169. zadȓga, f. 1) die Verknüpfung (mittelst eines Knotens), Cig., Rez.- C.; — 2) die Schlinge, der Fallstrick, die Dohne; gozdne živali loviti v zadrge ali zanke, Levst. (Nauk); — ( fig.) zadrge in izkušnjave, Jap. (Prid.); izmotati se iz zadrge, Levst. ( LjZv.); — 3) der Ranken ( z. B. an der Weinrebe), V.-Cig.; — 4) = davica, die Bräune, Cig.; — tudi: zȃdrga.
170. zakodričáti se, -ȃm se, vb. pf. sich verwickeln: z. se v zmešnjavo, (-kodrč-) Levst. ( LjZv.); — prim. kodričati.
171. zamrẹ́ti, -mrèm, -mŕjem, vb. pf. aussterben, Levst. ( LjZv.), nk.; stara sovražnost je med Uskoki in Dolenjci popolnoma zamrla, Slovan; abfrieren: zamrli so mi prsti, Cig.
172. zatóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) rollen machen; (kroglo) z., einen Schub thun (beim Kegelspiel), Cig.; z. sod z brega, Levst. ( LjZv.); z. se, zu rollen anfangen; z. se proti komu, jemandem zurollen, Cig.; — in Bewegung setzen: barka je po morju zatočena, Npes.-K.; z. ped = stegniti prste, da je ped dosti dolga, Dol.; — in drehende Bewegung versetzen, Cig., Slc.; — 2) rund machen, zurunden, C., Z.; zatočena posoda, ein rundes, bauchiges Geschirr, C., Z.
173. zaznamenávati, -am, vb. impf. = zaznamenjevati; 1) bezeichnen, Levst. ( LjZv.); — 2) verzeichnen: z. v beležno knjigo, ins Vormerkbuch eintragen, Levst. (Nauk).
174. zdẹ̑łək, -łka, m. das Arbeitsproduct, die Arbeit, Mur., DZ.; duševni zdelki, Raič ( SlN.); nezrel z. brez pravega črteža, Levst. ( LjZv.); dva pokrajinska zdelka (namreč slikarska), Navr. (Let.).
175. zdrúščiti, -drȗščim, vb. pf. zerquetschen, zermalmen, Levst. ( LjZv.).
176. zgodovı̑nəc, -nca, m. = zgodovinar, Levst. ( LjZv.).
177. zmalíčiti, -ı̑čim, vb. pf. verderben, corrumpieren, C., SKr.; sina so hlapci zmaličili, seme se je zmaličilo, Lašče- Levst. ( LjZv. I. 342); — ( nam. vzm-).
178. zmȃznik, m. der Schmierer, der Scribler, Levst. ( LjZv.).
179. zmę̑ta, f. 1) die Verwirrung: nikder na svetu nema tolike zmete in take zmesi, kakršna je v slovanskem bajeslovju, Levst. ( LjZv.); ( nav. zmeda); — 2) die Verirrung, der Fehler, Gor.- DSv.
180. značílọ, n. die Bedeutung; besedam dajati kriva značila, Levst. ( LjZv.).
181. 1. zvihráti, -ȃm, vb. pf. 1) krumm biegen, M.; nož z. (verbiegen), Z.; koso z., die Schneide der Sense verbiegen; — 2) in Eile zusammenstümpern: nezrel zdelek, zvihran s tako naglico, Levst. ( LjZv.).

   1 82

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani