ov=Let. (401-500)

401. pàli, adv. = pale, pa le, wieder, vzhŠt., ogr.- Let.; — prim. pa 4).
402. pȃmprlič, m. ein dickes Kind, Let.; — prim. bav. pampelein, kleines, rundes Ding, tirol.-nem. pàmperl, Lämmchen, Štrek. (Arch.).
403. pastirjevȃnje, n. das Hirtenleben; — (dušno) p., die Seelsorge, Let.
404. pastúh, m. 1) der Hengst, Meg., Dict., Cig., Jan., Prip.- Mik., Hip.- C., Levst. (Nauk), DZ., BlKr.- Let.; oslov in pastuhov hotljivost, Dalm.; — 2) = potuhnjenec, Lašče- Levst. (Rok.).
405. 1. pȃša, f. 1) das Weiden, die Weide; o sv. Jurju se začne paša; živina je na paši; na pašo gnati; — 2) das Weidefutter; lepa, tečna, slaba p.; — čebelna, ribja p., Cig.; mlečna kaša, otročja paša, Zv.; — p. za oči, die Augenweide, Cig., C.; dušna p., Nahrung für die Seele, geistige Nahrung, Cig., nk.; — 3) der Weideplatz, Cig.; ni naše paše = ni pri nas vzrastlo, Notr.- Let.
406. patŕljək, -ljka, m. der Prügel, BlKr.- Let.; — = patuljček, BlKr.- Let.
407. patȗljčək, -čka, m. stebelce brez lističev pri stelji, BlKr.- Let.
408. pečȃt, f. = pečat m., Cig., Ravn., Gor., vzhŠt., ogr.- Valj. (Rad); s svojo lastno pečatjo, dolžno pismo iz l. 1630- Let.; — ali je rojstveni list ali kakova pečat (Vorladung), Jurč.; da ne plačaš, precej imaš pečat v hiši, Zv.
409. pečȃtnica, f. 1) die Siegelpresse, Cig.; — 2) die Bulle, Let., ZgD.
410. pəsorę̑jəc, -jca, m. der Hundezüchter, Let.
411. 1. pę̑st, -ı̑, f. 1) die Faust: die geballte Hand; pest komu pokazati; s pestjo koga biti; p. odpreti; pest ne more v uho (tako se reče temu, kdor prehudo laže), Z.; v p. dobiti koga, jemanden in seine Gewalt bekommen; v p. priti komu, in jemandes Gewalt kommen; v pesteh imeti koga, jemanden in seinen Krallen haben; — 2) die hohle Hand, eine Handvoll; p. moke, prsti; — 3) soviel man mit einem Griffe fassen kann, der Griff, Cig.; pesti (pri žetvi) v snope prikladati, Ravn. (Abc.); p. prediva, soviel Hanf man auf einmal durch die Hechel zieht, Cig., C., BlKr.- Let.; p. ljudi, eine Handvoll Leute, Cig.; — 4) die Faust (dolgostna mera) = 10,5 ct., DZ.; — 5) uboga p., armes Geschöpf! Blc.-C., Z.
412. pikèč, -ę́ča, adj. stechend, scharf, Mur., C., Raič ( Let.), SlN.; šipek je pikeč, Danj. (Posv. p.).
413. písanica, f. 1) das Osterei, Mur.- Cig., Jan., Mik., Navr. (Let.), BlKr.- Let.; — 2) neko jabolko, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 3) neki fižol, C.
414. písanka, f. 1) das Osterei, Mur.- Cig., Jan., BlKr.- Let., Št.; za pisanko kaj dati, als Ostergeschenk etwas geben, Št.; — 2) das Schreibheft, nk.; — 3) neka vrsta kač, C., Bes.; — neka riba v Krki, Kostanjevica- Erj. (Torb.); — die Bremse, Cig.; — 4) neko jabolko, GBrda- Erj. (Torb.); — eine Art rothgestreifter Apfel, C.; — neka vinska trta, Vreme v Brkinih- Erj. (Torb.); — das Bandgras (phalaris arundinacea), Tuš. (R.).
415. pismár, -rja, m. 1) = pismouk, der Schriftgelehrte, Cig., Jan., Let., Z.; — 2) der Archivar, Cig.
416. pladnováti, -ȗjem, vb. impf. Mittagsruhe halten, Vrt., Let.; — stsl.
417. plamíkati, -kam, -čem, vb. impf. flammen, flackern, Jan., Zora, Bes.; plamika, es wetterleuchtet, Jan.; — blinken, funkeln, Jan., C.; zvezde plamičejo, Zv.; — z očmi p., flammende Blicke werfen, Let.
418. plándovati, -ujem, vb. impf. von der Arbeit ruhen: moj konj že dva dni planduje, BlKr.- Svet. (Rok.); müßig herumstreichen, Z.; sosed po našem planduje (= pase), BlKr.- Let.; — prim. pladnovati.
419. planíšče, n. ein freier Platz, Pot.- Cig., Jan.; die Esplanade, Jan.; ein Stadtplatz, C.; okroglo p., das Rondel, Cig.; — = planica, BlKr.- Let.
420. plemenitášinja, f. die Edeldame, Let.
421. pleténe, f. pl. eine Art Hose, C.; = breguše, bize, ogr.- Raič ( Let.).
422. pletę̑r, f. das Geflecht, Jan., Šol.; (pléter = pletena lesa, BlKr.- Let.).
423. plúti, plújem, plóvem, vb. impf. schwimmen, Jan., C., Skal.- Let., Gor.- Levst. ( Glas.), Ben.- Kl., Savinska dol.; nismo mogli ne pluti ne bresti, Gor.; riba pluje, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — schiffen, Cig., C.; ladja po valovih tjakaj plove, Dalm.; blago k vam plove (strömt zu), Trub.; fliegen: ptič, divji petelin pluje, Mik., Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — Oj kolikrat mi v gorsko stran — Plujo oči, LjZv.; — fließen: morje plove (ist unruhig), C.; vse je s krvjo plulo, alles floss von Blut, Guts. (Res.)- Mik.; tvoje telo je s krvjo močno plulo, Kast. (Rož.).
424. poabotíti se, -ím se, vb. pf. albern werden, Let.
425. pobojáriti, -ȃrim, vb. pf. zum Bojaren machen, Let.
426. pobǫ̑ta, f. = pobot, Jan., Let.
427. pobujávanje, n. die Anregung, ogr.- Let.; — die Aufwiegelung, der Aufruhr, (pobudjavanje) ogr.- C.
428. pobujávati, -am, vb. impf. = pobujati, ogr.- Let.
429. počíniti, -čı̑nem, vb. pf. 1) ausruhen, ausrasten, Mur., Cig., Jan., Dol.; rad bi malo počinil, Vrt.; počakaj, da malo počinem, Soška dol.- Erj. (Torb.); = p. si, vzhŠt.- Valj.; p. si na božji volji, ogr.- Let.; — tudi: p. se, Mur., Zora, Dol., jvzhŠt.; — 2) ruhig bleiben: otrok ne počine na postelji, das Kind will nicht ruhig auf dem Bette bleiben, jvzhŠt.; krogla ne počine na mizi, jvzhŠt.
430. počrgotáriti, -ȃrim, vb. pf. hinkritzeln: p. komu kaj, Let.
431. počŕkati, -čȓkam, vb. pf. bekritzeln, Z., Let.
432. podíšati, -ím, vb. pf. eine kurze Zeit riechen, beriechen, Cig.; Daj ga (rožmarin) meni, devojčica, Da ga podišim, Npes. ( BlKr.)- Let.
433. pòdprẹ̑dnik, m. der Subprior, Let.
434. podrugǫ́čiti, -ọ̑čim, vb. pf. wiederholen, ogr.- C., Kremp.- Let.
435. pòdslȗžništvọ, n. das Subdiakonat, Let.
436. podvoríti, -ím, vb. pf. p. koga, einem das Nöthige geben, ihn bedienen, Cig., ogr.- M.; — bewirten, Zora; p. koga z rakijo, Jurč.; — p. komu: bogatec rad podvori siromaku, ogr.- Let.; — verschaffen, zuwege bringen: p. komu kaj, C.
437. podvrgávati, -am, vb. impf. = podvrgovati, Let.
438. pogı̑bẹłnost, f. die Verderblichkeit, die Gefährlichkeit, C., ogr.- Let.
439. poglavı̑t, adj. 1) Haupt-, Cig. (T.); na vse poglavite praznike, Krelj; poglavita reč, Trub.; poglavito mesto, die Hauptstadt, Meg., prisega iz 17. stol.- Let.; poglaviti dedič, der Universalerbe, Dol.- Svet. (Rok.); — hauptsächlich, Cig. (T.); — 2) angesehen, vornehm, Meg.; p. mož, Dalm.; poglaviti ljudje, Dict.
440. poglavník, m. das Oberhaupt, der Häuptling, Jan., Trub., Dalm., Ravn., ogr.- Valj. (Rad); — einer der Vornehmsten, ogr.- Let.
441. pogrę̑bnica, f. 1) die Leichenbegleiterin, Z.; Ve boste mi pogrebnice, Npes.- Zv.; — 2) das Grablied, Cig., Jan., C., Let.; — der Trauermarsch, Jan.
442. pohajáški, adj. Müßiggänger-: pohajaško življenje, Let.
443. pohojénje, n. der Besuch, ogr.- Let.
444. pojȃzən, -zni, f. = pojalica 1) (?): ravno zdaj me mora motiti pojazen! Let.
445. pokaznováti, -ȗjem, vb. pf. bestrafen: mora biti pokaznovan, Let.
446. poklǫ̑nstvọ, n. die Huldigung, Z., Nov., Let.
447. pokorı̑vəc, -vca, m. der Züchtiger, Cig., Let., der Bezähmer, Valj. (Rad); p. svojega mesa, der Ascet, Cig.
448. pokvę̑čenəc, -nca, m. der Krüppel, Z., Let.; — der Zwergbaum, C.
449. poležkováti, -ȗjem, vb. impf. zeitweise hie und da liegen ( z. B. wegen Kränklichkeit oder aus Faulheit), C., M.; p. na solncu, Let.
450. poljúbljati, -am, vb. impf. ad poljubiti; 1) liebkosen, Jarn.; streicheln, Rez.- C.; — 2) küssen, C., Let.
451. połnahern, adj. = poln, BlKr.- Let.
452. 1. połník, m. 1) ein Schöpfgefäß, die Schöpfgelte, Cig., C., Dol.; = korec, BlKr.- Let.; — die Wasserradzelle: kolo na polnike, das Schöpfrad, Savinska dol.; — 2) Marijini polniki, die europäische Erdscheibe (cyclamen europaeum), BlKr.- Let.
453. pomladováti, -ȗjem, vb. impf. den Frühling zubringen, Z., SlN.; den Frühling genießen, feiern: kos, drozeg, — jaglec in pljučnik, vse je pomladovalo, Let.; Kaj ne? bi pomladovali? Hruš'co do hruš'ce zmajali? Vod. (Pes.).
454. poníglavəc, -vca, m. der Duckmäuser, der Schalk, Mur., Cig., Jan., Met., Vrt., BlKr.- Let.; Poniglavce sem vedno šibal, Levst. (Zb. sp.).
455. popitávati, -am, vb. impf. fragen, ausforschen, Jan., Raič ( Let.).
456. popółzniti, -pȏłznem, vb. pf. ausglitschen, Meg., Dict., Z., Mik., Trub.- Let.
457. popúkati, -kam, -čem, vb. pf. nacheinander o. allmählich ausraufen, auszupfen, Cig., C.; repo p., Z.; konoplje p., Let.
458. porazsájati, -am, vb. pf. eine Zeitlang sich lärmend benehmen, ein wenig toben, Let., Bes.
459. porẹsničeváti, -ȗjem, vb. impf. ad poresničiti; wahr machen: p. se, sich bewahrheiten, Let.
460. posanica, f. das Trinkglas, ogr.- C.; med posanicami, Let.
461. posẹ̑ja, f. 1) die Ansaat, C.; — 2) pl. posẹ́je, die Kleien, Habd.- Mik., Vas Krn- Erj. (Torb.), Navr. (Let.), Valj. (Rad); pósẹje, BlKr.- Let.
462. posẹ̑ka, f. 1) der Holzschlag, der Abtrieb des Holzes, Cig., Let.- C.; — 2) der Verhauzaun, C.; — 3) = živ plot, ogr.- Raič ( Nkol.).
463. posẹ̀t, -sẹ́ta, m. der Besuch, C.; na p. prihajati, Raič ( Let.); — prim. posetiti.
464. posivíti, -ím, vb. pf. grau machen, Z., Let.; — p. se = posiveti.
465. poslȗšnik, m. 1) der Gehorchende, Valj. (Rad); der Unterthan, Bes., Let.; — 2) poslušník, der Zuhörer, kajk.- Valj. (Rad), nk.
466. poslúžiti, -im, vb. pf. 1) bedienen: p. koga s čim, Mur., Cig.; — zu Diensten sein: sreča mu ni hotela poslužiti, da bi zvršil zapoved, LjZv.; — vinske letine so poslužile (sind gut ausgefallen), Raič ( Let.); — poslužilo mu je, es ist ihm gelungen, Raič (Slov.); — 2) nachdienen, (das Versäumte) abdienen, Jan.; — 3) p. se, sich bedienen, Gebrauch machen, Guts.- Cig., Slom.- C., nk.; (po nem.).
467. posǫ̑bje, n. das Zimmergeräth, Zora, Bes., Let.
468. postanovítiti, -ı̑tim, vb. pf. bleibend machen: p. imena, Let.
469. pošȗm, m. das Geräusch, der Lärm, Mur., Št.- C.; ni mu več za mestne pošume, Raič ( Let.).
470. potéči, -téčem, vb. pf. 1) ein wenig laufen; proč p., Dalm.; — 2) potečem, ich werde laufen: kam potečem? ajdi poteko k tebi, Dalm.; — voljno potečeš po potu zapovedi božjih, Bas.; — 3) abfließen, ablaufen; voda je potekla; čas je potekel; — auslaufen, ausrinnen: vino je poteklo, der Wein ist aufgebraucht worden; — 4) dahinfließen, hervorfließen; Denite mi truplo Pod kap od pipe, Da ravno poteče V usta moja, Npes.-K.; potoki po celem svetu poteko, Jsvkr.; — hervorgehen, C.; p. iz ust naroda samega, Let.
471. potę́zən, -zna, adj. 1) dehnbar, Z.; — 2) potę̑zni jermen = kneftra, Levst. ( Let.).
472. potovárišiti se, -ȃrišim se, vb. pf. Kameradschaft schließen, Let.; sich vergesellschaften, M.
473. potujíti, -ím, vb. pf. = potujčiti, Cig., Raič ( Let.), SlN.
474. povẹ̑da, f. 1) die Geschichte, die Sage, Raič ( Let.); — 2) der Wortausdruck, C.
475. povélje, n. der Befehl, die Weisung, die Ordre; povelje in glas arhangela, Schönl.; brez povelja, rok. iz 17. stol.- Let.; zlatopečatno p., die goldene Bulle, Cig.; plačilno p., das Zahlungsmandat, DZ.; — das Commando, Cig.; stotnik, v čigar povelju so hlapci bili, Ravn.
476. poveseljáčiti, -ȃčim, vb. pf. eine Zeitlang lustig leben, Let.
477. povẹ̑stničar, -rja, m. der Historiker, C., Let.; — hs.
478. povę̑z, f. 1) das Band, Z.; sam vrag ju je povezal s povezjo, Let.; das Garbenband, Vrt.; — = povezilo za žrd, C.; — 2) der Bindebalken, Cig.
479. povísiti, -im, vb. pf. erhöhen, C., Raič ( Let.); — hs.
480. povzę̑mka, f. die Portion, Št.- Mur., Mik.; v pičlih povzemkah, Raič ( Let.).
481. pozakǫ́niti, -ǫ̑nim, vb. pf. 1) gesetzlich machen, legitimieren, Cig., Krelj- M.; p. otroka, ein Kind legitimieren, Cig., Jan.; pozakonjen, legitimiert, DZ.; — 2) ehelich trauen, SlN., Bes.; — verehelichen, Zora, Let.; — heiraten, Ist.- C.; — p. se, sich verehelichen, Z., nk.
482. pozídati, -am, vb. pf. 1) nach und nach erbauen, Vrt.; pozidali so svoje hiše, LjZv.; — 2) bebauen, mit Gebäuden ausfüllen: p. selišče, Cig.; — 3) durch Mauern, Bauen verbrauchen: p. vse apno, kamenje, Cig.; p. veliko denarja, Let.
483. požmę́titi, -im, vb. pf. erschweren, C.; — požmeti se mi kaj, es fällt mir etwas beschwerlich, ogr.- C.; — beschweren: požmečena duša, ogr.- Let.
484. prálẹ̑s, m. = pragozd, der Urwald, Šol., Let.- C.
485. prȃvda, f. 1) die Satzung, das Gesetz, ogr.- Valj. (Rad); v pravdah učen, Meg., Dalm.; cesarske pravde in postave, Dalm.; po mojih pravdah prav hodi, Dalm.; po rimski postavi, pravdi ali zakonu soditi, Krelj; naučim se pravd tvoje pravice, Trub.; — das Recht, Trub., Dalm., Kast.; — stara p., das alte Recht, Jarn.; deželska p., das Civilrecht, Dict.; vse mine, a pravda ostane, Dol.; po pravdi = po pravici, rokopis iz 15. stol.- Let.; — 2) das Gericht: na pravdi sedeti, zu Gericht sitzen, Dalm.; nato so ga peljali pred ves svet ali pravdo, Krelj; bes. das Berggericht (in Sachen des Weinbaues), V.-Cig.; — možje so šli v pravdo (= v sejo občinskega starejšinstva), Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 3) die Rechtsstreitigkeit, der Process; pravdo začeti, dobiti, izgubiti; pravdo imeti s kom; einen Process führen; p. teče, der Process ist im Gange; po pravdi, im Wege Rechtens; pravdo naprej pognati, den Rechtsweg verfolgen, Cig.; o tem se suče p., das ist der Gegenstand des Streitens, DZ.; iz pravde dejan, außer Verfolgung gesetzt, DZ.
486. praznáhern, adj. ganz leer, BlKr.- Let.
487. prečákati, -am, vb. pf. 1) wartend zubringen, durchharren; ves teden p., Cig.; dež p., das Aufhören des Regens abwarten, nk.; — 2) überdauern, Let.; — 3) (einen Streich) ausparieren, C.
488. predmenǫ̑jəc, -jca, m. = moj prednik, mein Vorgänger, C., Glas.; predmenojci, meine Vorfahren, Let.
489. predsȓčje, n. die Vorkammer des Herzens, Let.
490. prẹ̑kla, f. die Stange; s preklo orehe otepati, BlKr.; — ein Stück Bandholz (für Reife), Cig.; — der Fisolenstecken, Nov., Gor.; — die Querstange am Strohdach, an welche das Stroh gebunden wird, Let. ( M.), BlKr.; trte so še za silo držale gabrove prekle ob strešnicah, LjZv.; die Querlatte, Cig., Jan.; — die Leitersprosse, jvzhŠt.
491. 1. prekópati, -kǫ́pljem, -páti, -pȃm, vb. pf. 1) durchgraben; p. jez, Cig.; p. pot, ogenj, den Weg, das Feuer abgraben, Cig.; — canalisieren, Jan. (H.); — zemljo p., die Erde aufhacken, locker machen; ves vrt so prekopali, pa zaklada niso našli, jvzhŠt.; — durchbohren: z žreblji p., Skal.- Let.; — 2) von neuem graben, umgraben; p. potoku strugo; p. vinograd (o drugi kopi); — p. mrliča, den Todten anderswohin begraben.
492. prekršeník, m. der Übertreter: p. tvoje pravde, ogr.- Let.
493. prelẹvíti, -ím, vb. pf. durch Häutung verändern: prelevil si je poprejšnjo kožo in pamet, Jurč.; — p. se, sich häuten; — sich verwandeln, Z., nk.; zmešnjave so se prelevile poslednjič v punt, Let.
494. premotljìv, -íva, adj. täuschend, Let.; premotljivo koga posnemati, Šol.
495. prenevẹ́dalọ, n. človek, kateri se rad preneveda, BlKr.- Let.
496. prenevẹ́dati se, -vẹ̑dam se, vb. impf. zaudern, Anstand nehmen, Umstände machen, BlKr.- Cig.; = leno, nemarno delati, če se komu ne ljubi, BlKr.- Let.
497. prepíti, -píjem, vb. pf. 1) mit Trinken zubringen, durchtrinken, durchzechen, Cig., Jan.; — 2) im Trinken übertreffen, Cig.; petdeset vas ne prepije le enega Zaporožca, Let.; — 3) p. se, durch Zechen seine Gesundheit schädigen, sich krank saufen; ves prepit je; — prepita cev (pri vinski pipi), die mit Wein getränkte Röhre des Hahnes, Gor.- DSv.
498. prepodávati, -am, vb. impf. einen Vortrag (Vorträge) halten, vortragen, Cig. (T.), DZ., Let.
499. 1. prerívati, -am, vb. impf. ad preriniti; — p. se, sich durchdrängen; — p. se, sich drängen; prerivajo se po cerkvi, po mestu, es ist ein Gedränge in der Kirche, in der Stadt; vola se prerivata, kadar se eden v drugega upira, BlKr.- Let.; — p. se, streiten, zanken, Dict.
500. prerojénje, n. die Wiedergeburt, die Regeneration, Cig.; p. društva, die Verjüngung, die Reform des Vereines, Let.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani