ov=Glas., 1859. II. 114. (59-158)

59. gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.- C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.- C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.- C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.- Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici- Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.- C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende ( mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.- Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.
60. gnẹzdáriti, -ȃrim, vb. impf. = gnezditi, Glas.
61. gnjáviti, -im, vb. impf. drücken, knüllen, C.; g. koga, würgen, misshandeln, Mur., Mik.- M.; tako dolgo ga gnjavi in drega, da onemore, Glas.; kost gnjaviti = s trudom obirati, Kras; — unterdrücken, verfolgen, Mur., ogr.- C.
62. gǫ́bast, adj. 1) schwammartig, schwammicht; g. mah, Glas.; — schwammig; — 2) = gobav, aussätzig, Jsvkr.
63. golan, adj. = unreif, Jan.; golano sadje, Glas.; — pogl. 2. golen.
64. gołžȗn, m. 1) der Hühnerkropf, Cig., Jan., Glas., SlGosp.- C., M., Vrtov. (Km. k.), Tolm.; — 2) neka rastlina: der Taubenkropf (cucubalus), C.; — prim. it. gozzone, C. (?)
65. gondràv, -áva, adj. bärbeißig, Jan.; gondrave babice, Št.- Glas.
66. gospodárski, adj. einen Hausherrn betreffend, ihm entsprechend, Wirtschafts-, Oekonomie-; gospodarski opravki; gospodarsko ponosen, Glas.
67. 1. gostíti, -ím, vb. impf. 1) bewirten; g. koga, jemanden bewirten, jemandem ein Mahl veranstalten; — pren. tako me je gostil = take mi je pravil, Glas.; — 2) g. se, schmausen; g. se s kako rečjo, sich etwas wohl schmecken lassen, jvzhŠt.
68. grę́dəlj, -dlja, (-dəljna), m. 1) der Pflugbalken, der Grendel; — sam g. ga je, er ist mager, wie ein Grendel, wie ein Skelet, Z., Notr.; konji suhi, kakor sami gredeljni, Glas.; — 2) der Nasenrücken, V.-Cig.; — 3) die Radwelle, Mur., Cig.; pos. bruno, na katero je mlinsko kolo nasajeno, Št.; — 4) der Schiffskiel, V.-Cig., Vrt.; (ladje) se ne najde ne sled ne znamenje gredeljna med valovi, Škrinj.- Valj. (Rad); — prim. nem. Grendel; pa beseda je morda slovanska, Mik. (Et.).
69. grgúkati, -kam, -čem, vb. impf. girren, C., Glas.; — prim. gorgukati.
70. grı̑žnica, f. das Biebernell (pimpinella saxifraga), vzhŠt.- C.; tudi: das Ruhrkraut (gnaphalium dioicum), Cig., Glas.
71. heliti, -im, vb. impf. Kirchenlieder, Psalmen singen, Ben.- C., Goriš.- Glas.; — prim. geliti.
72. hempáč, m. = škrat, Glas.
73. hę̑mpast, adj. einfältig, tölpelhaft, Jan., vzhŠt.- C.; — = prevzeten, Glas.
74. 1. hlastáti, -ȃm, vb. impf. 1) schnappen, haschen, nach etwas gierig greifen; po čem h., Cig., Jan., C., Lašče- Erj. (Torb.); po sapi hlastati, Vrtov. (Km. k.); — ljudje so hlastali le po čarovnih stvareh, Glas.; — gierig essen oder fressen, Mur., Cig., Jan., C., Met., Dol.; — 2) schnell arbeiten, hudeln, C., Z.; — tudi: hlástati.
75. hodẹ́vati, -am, vb. impf. zu gehen pflegen, Notr.- Levst. ( Glas.).
76. homúlica, f. = marjetica, das Maßliebchen (bellis perennis), Medv. (Rok.); — tudi: = netresk, die Hauswurz (sempervivum tectorum), (-uljica) Glas.; ostra h., der Mauerpfeffer (sedum acre), Mur., Jan., C., Tuš. (R.).
77. hraščína, f. = hrastina, Cig., C., LjZv., Nov.; prišla sta do temne hraščine, Glas.; debela hraščina je rastla okolo in okolo, Jurč.
78. hȓčək, -čka, m. 1) der Schweinerüssel, ogr.- C.; — 2) der Tannenzapfen, C.; smrekov h., Trst. ( Glas.); — der Maiskolben, ogr.- C.; — 3) die röhrenförmige Mündung eines Gefäßes, Mur.; — 4) die Maurache (morchella), C.; — 5) der Hamster (cricetus frumentarius), Cig., Jan., C., Erj. (Ž.).
79. hŕdati, -am, vb. impf. nagen, C., vzhŠt.; volk ovna hrda, Glas.; = drgniti, vzhŠt.; h. in kopati, tüchtig hauen, C.
80. hrǫ́biti, -im, vb. impf. nagen, knorpeln: trd kruh h., Lašče- Levst. (Rok.); suhe skorjice h., Zv.; ukradene bom skorje hrobil, Glas.
81. ina, f. das Morgenlicht (?); (tudi: hina), Poh.- Trst. ( Glas.).
82. izkrǫ́žiti, -im, vb. pf. ausrunden, Z.; kakor podkov izkrožene golenice, Glas.
83. izmíkati, -mı̑kam, -čem, I. vb. impf. ad izmekniti; 1) ausreißen: kokolj i., ausjäten, vzhŠt.- C.; — 2) entrücken, wegrücken; — i. se, entgleiten, aus seiner Lage weichen, Cig.; sich fortstehlen, Cig.; — II. vb. pf. 1) izmı̑kati, -am, das Hecheln beenden, aushecheln, fertig hecheln; vse predivo i.; — 2) ausbilden: Vodnik je prvi izmikal glasove slovenski liri, Glas.
84. izmodrováti, -ȗjem, vb. pf. ausklügeln, ergrübeln, Cig., M.; teorije i., Zora; ni zadovoleval s tem, kar je izmodroval sam, Navr. (Spom.); ergründen: celega neba zvezde i., Preš.; hotel sem moža izmodrovati, Glas.
85. izpáhati, -pȃham, vb. pf. ausfachen: i. prah iz česa, Jan.; z vrečo žito i., aus dem Getreide den Staub mit einem Sack ausfachen, Z., Dol., vzhŠt.; z dlanjo hlače komu i. = natepsti, Glas.; — prim. opahati.
86. izpáziti, -pȃzim, vb. pf. = spaziti, ausspähen, Jan.; izmed množice koga i., Raič ( Glas.).
87. izpodrǫ́biti, -im, vb. pf. unten abhacken, unterhacken: i. hrast, Let.; izpodrobljeno drevo, Bes.; ker ni mogel na drevo, hotel je je izpodrobiti, Levst. ( Glas.).
88. izpričílọ, n., Jan., Glas., pogl. izpričevalo.
89. jȃgna, f. = jagma: na jagno, plötzlich, C.; na jagno iti, schnell gehen, vzhŠt.- Glas.; (tudi: na jagnem, Ščav.- C.).
90. jágnjetov, adj. = jagnječji: jagnjetova koža, Levst. ( Glas.).
91. 2. járən, -rna, adj. 1) grimmig, Cig., Jan.; — kräftig, energisch, C.; — hurtig: jarno hoditi, C.; — 2) helltönend, Mur.- Cig., Jan.; jarni glas, jarni zvon, vzhŠt.- C.; jarnega, čistega grla biti, Glas.
92. ję́čiti, -im, vb. impf. in Haft, im Kerker halten, Cig., Jan., C., DZ., Dol.; v temnicah so strastni poglavarji turški ječili nesrečne kristijane, Navr. (Let.); jel ga je ječiti in postiti, LjZv.; j. se, im Kerker gehalten werden: ječil se je v Sibiriji, Glas.
93. jẹ́dati, -am, vb. impf. zu essen pflegen, Glas.- Mik.
94. júhniti, jȗhnem, vb. pf. mucksen, Jan., M., vzhŠt.; ne juhni mi več! SlGor.; kakor bi juhnil = kakor bi trenil, Glas.
95. justati, -am, vb. impf. = lasati, bei den Haaren nehmen, Glas.; (jolstati, C.?).
96. kà, I. pron. 1) = kaj; ka kričiš? vzhŠt.; — (v vpraševalnih stavkih) denn: ka boš prišel? ka sem jaz to zapovedal? BlKr., jvzhŠt.; — ka-li, oder was? oder nicht? nekaj se tam kadi; ali kaj gori, ka-li? = brennt es? oder was mag sonst der Rauch bedeuten? ali bi mu rekla, ka-li? soll ich es ihm sagen oder nicht? — 2) = ki: ona najde škratca, ka je na ponjavi peneze sušil, Glas.- Cv.; — II. conj. 1) = da, dass; vem, ka —, vzhŠt.- C., Vest. I. 184.; — damit: dam ti to, ka si pomoreš, vzhŠt.- C.; — 2) = ker: kdo če drugi to storiti, ka sem sam, vzhŠt.- C., BlKr.
97. káča, f. 1) die Schlange; mrzel kakor kača, C.; kačo v žepu imeti, kein Geld im Sack haben, Cig., Glas., LjZv.; tudi = karg sein, Z., jara kača, die Viper, C.; — Kleopatrina k., die ägyptische Brillenschlange (naja haje), Erj. (Ž.); velikanska k., die gemeine Riesenschlange, die Königsschlange oder Abgottschlange (boa constrictor), Erj. (Ž.); rjava k., die Zornnatter (coronella laevis), Erj. (Z.); železna k., die Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Z.), Polj.
98. kahljáti, -ȃm, vb. impf. 1) = hahljati, hervorsprudeln, Jan.; Krka kahlja kar na ravnem iz tal, kakor iz grla, Glas.; vino iz soda kahlja, Z.; k. se = zelo kaditi se, Tolm.- Štrek. (Let.); — 2) k. se, laut lachen: k. se od veselja, LjZv., Kr.
99. kalíž, m. = kališ, die Pfütze, Jan.; der Bodensatz, Cig.; kaliž narediti, eine Trübung bewirken, LjZv.; der Mischmasch, Jan.; v bukvah za prosti ljud ne smemo delati kaliža, Glas.
100. kavráč, m. 1) der Truthahn, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik., Glas., Zora, Vest., Slom.; — 2) = vran, C.
101. 1. kȃzən, -zni, f. 1) die Strafe; božja k., die Strafe Gottes; smrtna k., die Todesstrafe; pod veliko kaznijo, bei hoher Strafe, Cig.; s kaznijo je prepovedano, es ist bei Strafe verboten, Levst. (Nauk); — 2) eine Abgabe an die Herrschaft, wie sie einst eingeführt war, Jan., Mur., Cig., Jan., Fr.- C.; žitna k., das herrschaftliche Zinsgetreide, Jarn., Fr.- C.; — 3) der Zins, KrGora- DSv.; — v kazen dati = v najem dati, Rož.- Glas.
102. kı̑ncati, -am, vb. impf. nicken, Fr.- C.; glava mu je težko kincala, LjZv.; klanec je, konjiča kincata z glavami, Glas.; wackeln, C.; voz kinca, der Wagen wankt (auf holperigem Wege), Z.; vaga kinca, Z.; — nam. kimcati.
103. klı̑vcati, -am, vb. impf. = klivkati (o psu), Poh.- Glas.
104. klobásast, adj. 1) wurstförmig, wulstig, Cig.; klobasast podbradek, Glas.; — 2) mit Striemen bedeckt, M.
105. klobuštráti, -ȃm, vb. impf. 1) verwirren, Levst. (Rok.); pantschen, C.; vino, vodo k., jvzhŠt.; — k. se, sich wirr durcheinander bewegen: sivi oblaki se sučejo in klobuštrajo zmeraj bliže, Glas.; — 2) ungeschickter Weise, stolpernd einhergehen, Jan., M.; — 3) wirres Zeug schwätzen, plappern, Mur., Cig., C., jvzhŠt.
106. klóščək, -čka, m. dem. klošč, Glas.
107. knę̑žičək, -čka, m. dem. knežič; kleiner Fürst: gredo k svojemu malemu knežičku, Glas.
108. kodrčı̑ja, f. = kodrcija: k. tega sveta, Jurč.; hočemo, da bi koga razveseljevale naše kodrčije, Levst. (Zb. sp.); časnik nima prostora za mojo kodrčijo, Glas.
109. 2. kohár, -rja, m. der Gauner, Gor.- Glas.; kdor hoče biti konjar, mora biti rojen kohar, Npreg.- Glas.
110. kokotljáti, -ȃm, vb. impf. gackern: kokot kokotlja, Glas.
111. kolčȃj, m. ein Büschel Flachs, Mur., C., Mik.; Vehtra-baba, dežja daj! Lanu ti dam debel kolčaj, (kučaj) Npes.- Glas.
112. koleštráti, -ȃm, vb. impf. nerodno hoditi: jazbec koleštra navzdol, Glas.; — nerodno delati, Z.
113. kołník, m. kolovozna pot, der Fahrweg, Cig., ogr.- C., Gor., Dol., Koborid- Erj. (Torb.); k. ali kolovoz, Hip. (Orb.); der Waldweg, C.; s kolnika zavoziti, = vom rechten Wege abkommen, Glas.
114. komízgati, -am, vb. impf. die Achsel zucken, Jan.; na vse le kratko odgovarjaš, ali pa z ramo komizgaš, Glas.
115. konjìč, -íča, m. dem. konj; 1) das Rösslein; — der Springer (im Schachspiel), Cig., Jan.; — 2) die Heuschrecke, Mur., Jan., C.; — 3) der Nähkolben der Riemer, V.-Cig.; — 4) = bik, locenj, die Bogenrebe, die Tuckrebe, C., Št.- Z.; — 5) der Streichbaum am Webstuhle, Jan. (H.); — 6) der Heftelhaken, k. in kobilica = dedec in babica, SlGor.- C.; — das Spinnspulhäkchen, C.; — 7) morski k., das gemeine Seepferdchen (hippocampus brevirostris), Erj. (Ž.); — 8) neka užitna goba, C., Glas.
116. konjı̑čək, -čka, m. dem. konjič; 1) das Rösslein; — 2) die Heuschrecke: kobilice in konjički so veselo črčali in drgali, Glas.
117. kǫ̑nta, f. eine Vertiefung zwischen dem Kalkgestein, die Felsenkluft, der Bergkessel, V.-Cig., Jan.; iskati srebrne rude po planinskih kontah, Glas.; — prim. it. cunetta, Wassergraben, C. (?)
118. 1. kópa, f. 1) der Schober, Mur., Cig., Jan.; proso v kope devati, na kopo metati, Dol., Gor.; — das Schock, Cel. (Ar.); kopa = 60 snopov; — 2) der Kohlenmeiler, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.; kopa gori, Gor.; — 3) der Bergkegel, Cig. (T.); der Berggupf, Jan., Št.; — 4) die Haufwolke (cumulus), Cig. (T.); vrhovi so se zakrili v bele kope, Glas.; sive kope oblakov, LjZv.; — 5) die Schar, Jan.; k. vojakov, C.; — 6) kopa lešnikov, orehov i. t. d. = štirje lešniki, orehi i. t. d., t. j. trije skupaj in eden vrhu njih, Mur., Gor., Dol.; daj mi kopo orehov, Kr.- Valj. (Rad).
119. korę̑n, * m. 1) die Wurzel; travo pomuliti do korena; — čarodelni k., die Zauberwurzel, Cig.; — do korena, gründlich: do korena pohujšati koga, svoje življenje preinačiti, LjZv.; jeziku seči do korena, eine Sprache gründlich erforschen, Levst. (Zb. sp.); — ein überaus starker Mensch, Cig.; Pekta pod senčno lipo ž njo, S korena Pegama glavo, Vod. (Pes.); — gorski k., der Gebirgsstock, Cig. (T.); — der Fuß des Berges, Jan.; — die Wurzel ( math.), Cig., Jan., Cig. (T.); kvadratni, kubični k., Cel. (Ar.); k. potezati, die Wurzel ausziehen, Cig. (T.); — die Wurzel eines Wortes ( gramm.), Jan., nk.; — 2) der unterste Balken eines gezimmerten Hauses, = podsek, C.; — 3) = oselnik, Npes.-Vraz; — 4) navadni k., die Möhre oder gelbe Rübe (daucus carota); poletni veliki k., große Sommerwurz (orobanche major), Tuš. (R.); — ciganski k., das Leimkraut (silene pumilio), Josch; — črni k., die Haferwurz (scorzonera), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); tudi: das Beinwell (symphytum officinale), Z., Josch; — rdeči k., die Lotwurz (onosma stellulatum), GBrda- Erj. (Torb.); — zlati k., die Gold- oder Asphodillwurz (asphodelus), Dict., Jan., C., Medv. (Rok.); — divji k., der Wasserschierling (cicuta), C.; = smrdljivi k., Cig., Strp.; — zviti k., der Weiderich (lythrum salicaria), Cig.; — volčji k., der Eisenhut (aconitum), Dict., Z.; tudi: der Seidelbast (daphne), M.; — grižni k., die Blutwurz (tormentilla), Strp.; — rožni k., die Rosenwurz (rhodiola rosea), Junska dol. (Kor.), Josch; — rženi k., die weiße Zaunrübe (bryonia alba), Josch; — gadji k., die Natterwurz (polygonum bistorta), Cig.; = kačji k., Medv. (Rok.); — kravji k., die Flockenblume (centaurea phrygia), Medv. (Rok.); — svinjski k., die Knoten- oder Feigwarzenwurz (scrophularia nodosa), Cig., C., Medv. (Rok.); — mastni k., der Sanikel (sanicula), C.; — sladki k., die Süßwurz (glycyrrhiza), Cig., Medv. (Rok.); divji sladki k., wildes Süßholz (astragalus glycyphyllos), Medv. (Rok.); — mrtvični k., der Baldrian (valeriana), C.; — veliki k., wahrer Alant (inula Helenium), M., Josch, Tuš. (B.), Medv. (Rok.); = tolsti k., Meg.; — blagostni k., das Benediktenkraut (geum urbanum), Medv. (Rok.); = žegnani k., Cig., Tuš. (B.); — jesenov k., der Diptam (dictamnus), Glas. ^*; — tudi: kǫ̑ren, Kr.- Valj. (Rad); (kǫ̑rən, -rna, ogr.- C.).
120. korę̑nčək, -čka, m. dem. korenec; 1) das Wurzelchen; — eine kleine Möhre; k. strgati komu, jemandem ein Rübchen schaben (s kazalnikom desne roke drgniti po kazalniku leve), V.-Cig., Kr.; objokanemu revežu korenček stržejo in krog njega skačejo, Glas.; — 2) der Ingwer, Cig., DZ.; — korenčki, Gewürz, C.; — sladki k. = divji sladki koren, jvzhŠt.
121. kósəmčək, -čka, m. dem. kosmec; das Flöckchen, Cig.; k. volne, Cig., Glas.
122. krȃspati, -am, vb. impf. = praskati, kratzen, ritzen, Z., jvzhŠt.; — konjiča kraspata, prhata, pa le ne gre, Glas.
123. krevsáti, -ȃm, vb. impf. 1) beim Gehen mit einem Fuße an den andern streifen, Mik.; — mit den Füßen am Boden schleifen, M.; in großen Schuhen gehen, C.; mit den Pantoffeln schleifend einhergehen, Cig.; nachlässig, schlotternd gehen, Jan., Štrek., BlKr.; kam krevsaš? Valj. (Rad); stara sem že in ne bom dolgo krevsala tod, Glas.; — 2) radebrechen, Jan.; — prim. kresati.
124. kŕhək, -hka, adj. spröde, zerbrechlich, brüchig, resch, mürbe; k. les; k. kruh; krhka hruška; krhka voda, hartes Wasser, Vrtov. (Km. k.); — krhko govoriti, resch, deutlich sprechen, BlKr.- M., Z.; krhko izreči, geschärft aussprechen, Cig.; s krhko besedo, z modrim govorjenjem se je zelo prikupil, Glas.; krhko udariti na zvon, einen kurzen Glockenschlag geben, DZ.
125. krı̑vka, * f. 1) der Thürangelhaken: vrata se na krivkah vrte, Glas.; — 2) die Schuldige, die Thäterin, Cig.
126. krížəc, -žca, m. dem. križ; 1) das Kreuzchen; das Verdienstkreuz; k. dobiti; — Marijin k., ein Sternbild, Glas.; — 2) das Wirbelbein, V.-Cig.; — 3) pl. križci, das Kreuz (am Ende des Rückgrates): križci me bolijo, ich habe Kreuzschmerzen; — 4) die Klatschrose (papaver rhoeas), Vrtojba ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
127. krkətati, -ətȃm, -áčem, vb. impf. tak glas od sebe dajati, kakor kokoš, kadar jastreba vidi, Krelj; — tudi purman krketa, Mik., Glas.
128. kŕkniti, kȓknem, vb. pf. 1) mucksen, Jan., Svet. (Rok.); od strahu ni mogel besede krkniti, Glas.; — 2) "noga mi je krknila, če sem namreč nerodno stopil", a ne da bi si je spehnil, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) = crkniti, Z.
129. krlȗzgati, -am, vb. impf. knarren: škarniki krluzgajo, Glas.
130. krlúžiti, -ȗžim, vb. impf. = krluzgati: deske krlužijo, Glas.
131. krníčica, f. dem. krnica; v steno izdolbena shramba za sol, Glas., Št.- Pjk. (Črt.).
132. krpúcati, * -am, vb. impf. flicken ( zaničlj.), Mur., Cig., Jan.; kdo bi na Martinji dan vbadal in krpucal! Glas.; — pfuschen, Jan.
133. kupílọ, n. 1) der Kauf, der Einkauf, V.-Cig., Jan.; v kupilu in prodaji, im Kaufen und Verkaufen, Dalm.; živeti na kupilu, Z.; vse imeti na kupilu, alle Bedürfnisse kaufen müssen, C.; na kupilu se greti in kuhati, Glas.; — 2) Gekauftes, C., vzhŠt.
134. 1. kȗrež, m. die Heizstätte im Freien, C.; — das Hirtenfeuer, vzhŠt.; pod velikim hrastom užgemo košat kurež, Glas.
135. lágəv, -gve, f. die Flasche, Jan.; velika lagev z žganjem napolnjena, Glas.
136. lȃjnati, -am, vb. impf. 1) leiern, Mur., Cig., Jan.; lajnar pa lajna prelepo, Npes.- Valj. (Rad); — 2) herumstreichen, M.; = potepati se, Glas.; otroci po vasi lajnajo, Bes.; — 3) = zvoniti, Železniki ( Gor.); bingljati: štirje nosijo, štirje lajnajo, dva gledata, dva poslušata, eden poganja (= krava), Sv. Lucija na Mostu- Erj. (Torb.).
137. lapúča, f., Rez.- C., Glas., pogl. lopuča.
138. lavdíčica, f. dem. lavdica: Ptičica lavdičica, Npes.- Glas.
139. lę́canje, n. das Strecken der Glieder, Mur., kajk.- Valj. (Rad); po dolgočasnem lecanju preteko dopoldanske ure, Glas.
140. lẹ́gati, -am, vb. impf. sich (wiederholt) legen, sich zu legen pflegen; vstajali so bolj trudni nego so legali, LjZv.; — praes. tudi: lẹ́žem, Raščica ( Dol.)- Levst. ( Glas.).
141. lijȃvəc, -vca, m. der Gussregen, Jan.; burje in nagli lijavci, Glas.
142. lómiti, lǫ́mim, vb. impf. brechen; l. palice, kruh; Bog uže ve, komu perje lomi = Gott weiß, wenn er züchtigt, Cig., Jan. (Slovn.); veje se lomijo, die Aeste brechen; toliko ljudi je bilo, da se je vse lomilo; kamenje, rudo l., Steine, Erze brechen; zid l., eine Mauer zerstören, Z.; — knicken; bilke l.; usnje l., das Leder krispeln, Z.; — žarke l., die Strahlen brechen, Cig.; lomljeni oblok, der Spitzbogen, Cig. (T.); — roke l., die Hände ringen; Bele si je roke lomila, Npes.-K.; — Verzerrungen, Windungen des Körpers verursachen, martern, plagen; božjast ga lomi, er hat einen epileptischen Anfall, Z.; po roki me lomi, es reißt mich im Arme, Cig.; smeh ga lomi, er lacht krampfhaft, Cig., Glas.; es ist ihm lächerlich, Cig.; dremavec ga lomi, er ist schläfrig, Cig.; žalost, jeza, lakomnost ga lomi, er ist von Trauer, Zorn, Habgier ergriffen, C., Z.; to me lomi, das macht mir Kummer, Verdruss, V.-Cig., C.; z delom se l., sich mit der Arbeit abplagen, C.; l. se po svetu; — radebrechen; nemško, nemščino l., Cig.; francoščino za silo lomi, nk.
143. 2. lot, m. = divji grah, Poh.- Glas.
144. 1. lòv, lóva, m. die Jagd; zajčji, medvedji l., Cig., Jan.; lov na jelene, na divje peteline, Cig., Jan.; l. s sokolom, die Falkenbeize, Cig.; na l. iti, auf die Jagd gehen; l. imeti, eine Jagd halten, jagen, Cig.; = lov loviti, Kras- Erj. (Torb.); na lov izučen, jagdgerecht, Jan.; ob lovu živeti, von der Jagd leben, Jan.; — peklenski l., die wilde Jagd, Glas.; — der Fang, Mur., Cig., Jan.; ribji l., Cig., Jan., Dalm., LjZv.; ptičji l., Cig., Jan.; tudi: lǫ̑v.
145. lúknjevəc, -vca, m. eine in der Erde nistende Hummel, Gor., Lašče- Glas.
146. majək, -jka, m. = majnik, das Echo, C.; grozno je zavpil in majek je letel v drugo stran, Glas.
147. (mał) mȃli, -la, adj. 1) klein; mali hlapec, der Unterknecht, mala dekla, die Untermagd, Cig.; mala ladja ( arch.), das Nebenschiff, Cig. (T.); male duri, die Nebenthür, Cig.; mali oltar, der Nebenaltar; mala reč, eine unbedeutende Sache, die Nebensache; male šole, die niederen Schulen; mali in veliki, Hohe und Niedere, Cig.; malo in veliko, die Großen und die Kleinen, groß und klein, Cig.; — (i)z malega, von klein auf, von Kindheit auf; = od malega, BlKr.- M.; — 2) málọ, wenig; ubogo malo, äußerst wenig, Cig.; = prebito malo, Levst. (Zb. sp.); das Wenige: tisto (to) malo, kar imam, das Wenige, was ich habe; malo časa, wenig Zeit, kurze Zeit; malo nas je, es sind unser wenige; do malega, fast ganz, fast; (do mala, Ben.- Kl.); do malega iztrebiti, fast ganz ausrotten, Navr. (Let.); cerkev je do malega polna pobožnikov, Erj. (Izb. sp.); do malega vsi prebivalci, Cig.; životarili so do malega še slabše nego berači, LjZv.; nekaj malega, etwas Weniges; črez nekaj malega let, nach einigen wenigen Jahren, Cv.; malo ceniti, gering schätzen; za malo se mi zdi, es verdrießt, indigniert mich; na malo iti, priti, auf die Neige gehen; na malem biti, auf der Neige sein; vino je že na malem, der Wein ist auf der Neige, geht aus; na malem piti, von der Neige trinken, V.-Cig.; po malem, kleinweise, nach und nach; = po malu, Jan., Mik.; = po malo, Jan. (H.); malo po malo, allmählich, nach und nach, successiv, Cig. (T.), Nov., Glas., vzhŠt.; ob malem živeti, genügsam leben; = z malim ž., Cig.; z malim zadovoljen biti, mit Wenigem zufrieden sein; malo jih, wenige; malo nas je, es sind unser wenige; v malo dneh, in wenigen Tagen; z malo besedami, mit wenigen Worten; malo (s poudarkom) moder, nicht besonders klug, weise, Cig.; malo živ, halb todt, Cig.; malo malo, sehr wenig, blutwenig; malo (brez poudarka), ein wenig, etwas; malo čuden, etwas sonderbar; malo prismojen; — malo poprej, malo prej, kurz vorher; malo pozneje, um ein Weniges später; še malo, noch eine Weile; — kratko in malo ne, keineswegs; = ni kratko ni malo, Jurč.; — kaj malo? ( iron.) = oder was! jvzhŠt.; malo da ne, fast, beinahe, es fehlt wenig, dass ...; malo da ne mrtev, halbtodt, Cig.; malo da ni umrl, beinahe wäre er gestorben; malo da ga niso ujeli, er war nahe daran, gefangen zu werden; — malo ne, fast, beinahe, Cig., nk.; malo ne enak, fast gleich, Žnid.; malo ne, in bila bi pozabila, fast hätte ich vergessen, Vrt.; — za malo, fast, beinahe, Savinska dol.; — tako malo — kakor, so wenig — als, Cig., Jan.; ravno tako malo — kakor, eben so wenig — als, Cig.; malo kedaj, selten, malo kje, an wenigen Orten, malo kdo, selten jemand itd., ( nav. pisano: malokedaj, malokje, malokdo, itd.); — nedoločna oblika "mal" se navadno ne rabi; namesto nje se govori: majhen, Cv. IV. II., 12.; VII. 3.
148. malẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) klein werden, Jan.; — 2) mali mi pred očmi, es wird mir dunkel vor den Augen, Jan.; malelo mi je, noge me niso več mogle nositi, Glas.; — 3) fackeln, Jan. (?); — herumschwärmen, Jan. (?)
149. mȃm, adv., kajk.- Glas., Vest.; pogl. mahom.
150. mȃvra, f. 1) eine schwarzgestreifte Kuh, Mur., Met.; črnomarogasta krava, Mik.; — eine schwarze Kuh, Cig., Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), Levst. (Rok.); po noči je vsaka krava mavra, nachts sind alle Kühe schwarz, Z., Kr.- Valj. (Rad); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Regenbogen, Dict., Mur., Dalm.; = božja m.: vedno pije kakor božja mavra, Glas.; — 4) ein regenbogenfarbiges Kleid, Lašče- Levst. (M.); — 5) der Schwarzspecht (picus martius), Z.; — 6) das Rispengras (poa), Z.
151. mȃvroh, m. = mavrah, Vod. (Izb. sp.), Glas.
152. mazúr, -rja, m. ein verzärteltes Kind, Št.- Glas.
153. mečníca, f. die Schwertscheide, Mur., V.-Cig., Jan., C.; tiho so meče poteknili v mečnice, Glas.
154. mesníti, -ím, vb. impf. irre führen, täuschen, m. se, sich irren, Jan., Glas.
155. mẹ́stọ, n. 1) die Stelle; na tem, na onem mestu; na mestih, stellenweise, Svet. (Rok.); pšenica je na mestih redka, Raič ( Glas.); = na mesta: na mesta skoro navpična reber, LjZv.; Krka je na mesta jako globoka, LjZv.; — der Platz; na svojem mestu ostati; prvo m., der erste Platz; der Vorsitz, Cig., Jan.; na visokem mestu biti, eine hohe Stellung einnehmen; — na mojem, njegovem mestu, an meiner, seiner Statt; na vseh mestu, Krelj; — mesto (mesta) dati čemu, stattgeben, Cig. (T.); obtožbi se daje mesto, der Anklage wird Folge gegeben, DZ.; mesto imeti, statthaft sein, DZ.; mesto najti, Eingang finden, V.-Cig.; — z mesta besediti, zapeti, extemporieren (beim Reden, Singen), Cig. (T.); — z mesta, sogleich: da se z mesta naredi pismo, Erj. (Izb. sp.); = na mestu, Cig.; — k mestu, ogr.- C.; — 2) die Stadt; glavno m., die Hauptstadt; stolno m., die Residenzstadt, Cig., Jan., nk.
156. mẹ́šanje, n. 1) das Mischen; m. kapljevin, die Mischung der Flüssigkeiten, Sen. (Fiz.); — das Rühren; — 2) das Gewirre: m. oblakov, Glas.; — die Verwirrung, Cig.
157. métati, mę́čem, vb. impf. 1) werfen; kamenje, puščice m.; — s kamenjem koga m., steinigen, Vrt.; — ogenj m., Feuer speien; iz sebe m., sich erbrechen; kri m., Blut ausbrechen; — ausbrechen: ovca, konj meče zobe, Cig.; — božje ali božjast ga meče, er hat die Fallsucht, er hat einen epileptischen Anfall; tudi samo: meče ga; — m. komu kaj na oči, Vorwürfe machen, C.; = m. v oči, Cig.; — bob v steno m. = tauben Ohren predigen; pšenico k plevam m. = das Kind mit dem Bade ausgießen, Cig.; — m. se, sich gegenseitig zu Boden zu werfen suchen, ringen; — 2) m. se, sich ergießen: potok se meče iz preduha črez steno, Glas.; — 3) m. se, in Samen schießen, Aehren ansetzen, C.
158. meteljáti, -ȃm, vb. impf. sich drehen: oproščeni prasec pa dirja meteljaje in prekopicujoč se navzdol, LjZv.; = m. se: koza se je meteljala pri žlebu, Glas.; — nam. metiljati? prim. metljati in metilj 2).

   1 59 159 259 359 459  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani