ov=Glas., 1859. II. 114. (401-500)

401. smŕčavən, -vna, adj. schnaubend: smrčavni žrebec, Glas.
402. smr̀t, smȓti, f. 1) der Tod; nagla s., lahka s.; naturna s., der natürliche Tod, Cig.; mučeniška s., der Märtyrertod; — na s. bolan, zu Tode krank; na smrti ležati, auf dem Todtenbette liegen, Trub.; na smrti ležeč mož, Levst. (Zb. sp.); na s. ranjen, tödtlich verwundet; s. storiti, sterben; grozno s. storiti, eines grässlichen Todes sterben, Z.; svoje smrti umreti, eines natürlichen Todes sterben, Z.; nagle smrti umreti; z naglo smrtjo umreti, Krelj, Dol.; od smrti vstati, vom Tode auferstehen; — der personificierte Tod; bela s.; s. pride po človeka, pobira ljudi; s. iz njega gleda, er ist schon halb todt, Cig.; — konjska s. (neka psovka, pos. konjarjem); — 2) rastline: kozja s., die Haferwurz, die Schwarzwurzel, die Nattermilch (scorzonera), Cig., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — kačja s., eine Art Alant, die Astramontana (inula squarrosa), C., M., Z., Medv. (Rok.), Bes.; — pasja s., der Eisenhut (aconitum), Cig., Jan., C.; bes. der bunte Eisenhut (aconitum variegatum [camarum]), Glas.; — kurja s. = teloh, Z.
403. 2. snẹ́dən, -dna, adj. 1) essbar, C.; — 2) essgierig, gefräßig, Cig., Jan., Savinska dol.; — verzehrend, Cig.; gospodsko življenje je snedno, Glas.
404. sǫ́drga, f. 1) = sodra 1), M.; sodrga je sula na okna, Glas.; — 2) zusammengescharrtes Zeug, der Plunder, der Unrath; — 3) das Gesindel, der Pöbel; tudi: sǫ̑drga, Dol.; — (po Mik. [Et.] "das Zusammengescharrte", od: drgniti; toda prim. sodra, 2. sodraga).
405. solı̑njak, m. = posoda, v kateri je sol shranjena, Glas.; — das Salzfass, Mur.
406. sołníca, f. 1) das Salzfass; krožniki, solnica in drugo namizje, Glas.; — 2) der Salztrog für Schafe, C.; — 3) = solina, das Salzwerk, Nov.- C., Burg. (Rok.); — 4) das Salzwasser, Jarn.
407. sostávən, -vna, adj. systematisch, Cig., Jan., Cig. (T.); System-: sostavno število, Glas.
408. sǫ̑vkati, -am, vb. impf. = sovo oponašati (pri ptičjem lovu), Glas.
409. spáziti, -pȃzim, vb. pf. gewahr werden, bemerken, dahinterkommen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Raič ( Glas.); kristijanov pri službi božji niso tako lehko spazili, Burg.; — abmerken, ablauern, abgucken, Cig., Jan.
410. speketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. enttraben; enttrippeln: padel sem, in ovca mi je speketala črez hrbet, Glas.; ( nam. vz-).
411. spółzək, -zka, adj. = polzek, Cig., Jan., C., Mik., Kr.; denar ima spolzek rep, Glas.
412. 2. spórən, -rna, adj. 1) Streit-, Cig. (T.); spǫ̑rni spisi, Streitschriften, Cig. (T.); sporne stranke, streitende Parteien, DZkr.; — streitig, Jan., nk.; — 2) rebellisch, Cig.; — heftig, C.; — 3) widerwärtig, abscheulich, Mur.- Cig., Jan.; najspornejši hudiči, sporno pogrjena, smrdljiva telesa, Guts. (Res.); govoril je z vsakim, tudi najspornejšim, Glas.; — sporə̀n, Rož.- Kres; ( prim. soprn).
413. sprȃvnik, m. 1) der Versöhner, Cig., C.; — 2) der Vorsteher einer Alpenwirtschaft, Z.; der Senne, Jan.; = mlekar v planinskem stanu, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); spravnik nam ni hotel siratke dati, Glas.
414. spreperẹ́ti, -ím, vb. pf. vermodern, Glas.
415. sprọ̑tje, adv. = sproti, jvzhŠt.; s. izpečavati kaj, Glas.
416. srájčica, f. dem. srajca; 1) das Hemdchen; — 2) die Schafhaut beim menschlichen Fötus (amnion), C., Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) deveta s., die Siegwurz, der Kornschwertel (gladiolus communis), Cig., C., Trst. ( Glas.).
417. sȓp, sŕpa, adj. = srep, rauh, scharf, Mik.; — wild: srpo gledati, Cig., BlKr.; starr: srpo strmeti pred sebe, Glas.
418. stȃn, stȃna, stanȗ, m. 1) das Gebäude, das Haus, Cig., ogr.- C.; lep stan, jvzhŠt.; župnijski s., das Pfarrhaus, Slom.; — 2) die Herberge, das Quartier, die Wohnung, Cig., Jan., C., Ščav.; na s. vzeti, beherbergen, Krelj, DZ., vzhŠt.- Valj. ( Glas.), ogr.- C.; na s. iti, einkehren, Krelj; na stan hoditi, Kast.; vže sem vam stanove (die Herberge) pripravil, Krelj; na stanu biti, im Quartier sein, C.; imeti kje svoj s., irgendwo einquartiert sein, Jan., Dalm., Trub.; s. vzeti, oddati, eine Wohnung miethen, vermiethen, Cig., Svet. (Rok.); noben (oben) človek ondi stanu nema, Dalm.; odkod si stana? wo bist du wohnhaft? Idrija; — glavni s., das Hauptquartier, Jan., nk.; — 3) das Kriegslager, das Gezelt, Cig., Jan., Ravn.; — 4) die Hürde: ovčji s., Cig., Jan., Trub., Dalm., Kast., Notr.; der Stall: nočiti na staneh v planini, Glas.; = die Herde, Meg., Kast. (N. c.); eine Herde von 40 Schafen, Z.; — 5) tisti del obleke, ki trup pokriva: srajca mu je v stanu prekratka, otročja srajca ima dolg stan, Lašče- Levst. (Rok.); der Rumpf eines Hemdes, das Hemd ohne die Ärmel, Cig., C.; s. na zadrguljico, der Schnürleib, Žnid.; = tesni s., Bes.; — 6) der Zustand; v dobrem stanu ohraniti, Jan., nk.; postavljenje na poprejšnji s., die Wiedereinsetzung in den vorigen Stand, DZ.; s. premoženja, der Vermögensstand, Cig.; s. milosti božje, der Gnadenstand; v drugem stanu biti, schwanger sein; — v stanu biti, imstande sein ( germ.); kadar otrok v stan pride (stärker wird), pomaga delati, Lašče- Levst. (Rok.); — 7) der Stand; zakonski, vojaški, duhovski s., der Ehe-, Militär-, geistliche Stand; — biti od stanu, vom Adel sein, Mik.; — stanovi, die Stände (einst als Repräsentation eines Landes): kranjski stanovi; — 8) der Status: konkretalni s., der Concretalstatus, DZ.
419. starovíčən, -čna, adj. = starikav, Mur., Cig., vzhŠt.; Č. je srednje postave in bolj starovičen mož, Glas.
420. stebláti, -ȃm, vb. impf. = v stebla iti, Stengel ansetzen, Jan., Kol.; — Zweige treiben: drevo je steblalo, Glas.
421. strȃšnica, f. die Becherblume (poterium), Tuš. (B.), C.; tudi: der Wiesenknopf (sanguisorba), Cig.; — dišeča s., der Waldmeister (asperula odorata), Jan., C., Glas.; — eine Art Walddistel (za male otroke, če se v spanju strašijo), C.
422. strémen, -mę́na, m. 1) der Steigbügel, Mur., Cig., Jan.; — der Steigbügel im Ohre, Cig. (T.); — 2) die Lasche, das Stiefelohr, Mur., C., Dol.; ein demselben Zwecke dienender Riemen, Lašče- Levst. (Rok.); stremena podvezati, die kurze Hose an den Laschen anbinden, Jurč.; med stremeni in črevlji se vidijo plave nogavice, Glas.; — nogaviški s., das Strumpfband, Jurč.; — 3) der einzelne Faden eines Strickes, einer Schnur u. dgl., Cig., Jan.; vrv, vrvca v dva, tri stremene, aus zwei, drei Fäden gesponnen, gedreht, V.-Cig., Gor.; — cesta se loči v dva stremena, die Straße theilt sich in zwei Arme, C.; — 4) die Faser in den Pflanzen, Cig.; — der Strahl ( bot.): strženovi stremeni, die Markstrahlen, C., Tuš. (B.); — der Strahl ( min.), V.-Cig. (T.).
423. strmẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) emporragen, Cig., Jan., C.; kvišku s., emporstarren, Cig.; — 2) vor Staunen starr sein, staunen; s. nad čim, etwas anstaunen; — 3) starr blicken; pred sebe s., Glas.; začel je s. tja ob sodnikovem vrtu, Jurč.
424. súga, f. ime svinji: suga na! tako zovejo svinje, Dol., Laško ( Št.)- Glas.; — prim. bav. suck, suck! suckel = junges Schwein, Levst. (Rok.).
425. suhọ̑rčək, -čka, m. dem. suhor, Cig., Jan., Glas.
426. sūltanič, m. der Sultanssohn, Glas.
427. 1. svẹ́titi, -im, vb. impf. 1) leuchten; mesec sveti, der Mond scheint, es ist Mondschein; mesec sveti v sobo skozi okno; s. na kaj, etwas bescheinen: mesec sveti na razvalino; s. komu domov gredočemu, jemandem beim Heimwege leuchten; s čim si svetiš? was für ein Licht brennst du? še svetijo, sie haben noch Licht, Glas.; ( pren.) s. komu z dobrim zgledom, jemandem mit gutem Beispiel voranleuchten, Cig., C.; — 2) glänzend machen: svetite le dobro strele! Dalm.; — 3) s. se, glänzen; škornji se svetijo; nekaj se v travi sveti; ni vse zlato, kar se sveti; obraz se mu sveti od veselja.
428. šávəlj, -vlja, m., Glas., pogl. ščavelj.
429. ščávəlj, -vlja, m. der Ampfer (rumex), Cig., Glas.
430. šẹ̑mbraj, interj. = šember: š. te! tudi: m. neki šembraj me je prav daleč okoli nosil, Glas.
431. šènt, šę́nta, m. 1) š. je hud duh, najbolj škoduje na sveti večer, Trst. ( Glas.); babji š., izpaka, ki na drevju stoka in vsacega, katerega v roke dobi, oskube ali pa se mu v lase zafrkoči, Nov.; — 2) kletvica: da te šenta! Valj. (Rad); ti šent ti! da te šent opali! kje si tega šenta dobil? Levst. (Rok.); — prim. šent ( adj.).
432. šę̑škati, -am, vb. impf. 1) mit einer Peitsche o. Ruthe schlagen, züchtigen, Mur., Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.); — luna ga šeška, er ist tiefsinnig, melancholisch, Mur., Met.- Cig.; — durchhecheln ( fig.): v zabavljicah š. žene, Glas.; — 2) = prežati pri kaki pojedini ( pos. pri svatovščini), Cig., Polj., Notr., Goriš.- Erj. (Torb.).
433. šı̑lovje, n. coll. 1) die Nadeln des Nadelholzes, Kor.- Jarn. (Rok.), C., Nov.; naše šilovje je zmerom zeleno, Glas.; — die Nadelstreu, Jan.; — 2) der Nadelholzwald, Cig., Jan., C.
434. škȃrnik, m. = škarnica 2), der Dachsparren, Jan., Glas.
435. šklę̑mfa, f. etwas Schlotterndes, in den Theilen Klapperndes, Unbrauchbares, Levst. (Rok.); oče so bili vajeni stare šklemfe (= ure), Glas.; (o stari kravi), Levst. (Rok.); — psovka stari ženski, M., Z., Levst. (Rok.); pojdi, stara šklemfa! jvzhŠt.
436. škrbı̑nka, f. = škrbinec, die Saudistel (sonchus oleraceus), Cig., C., Medv. (Rok.); — die Kratzdistel (cirsium erisithales), Bistra pri Borovnici ( Notr.)- Erj. (Torb.); — der Rainsalat (lampsana communis), Glas.
437. škrı̑njar, -rja, m. der Verfertiger von Truhen, der Schreiner, Cig., Jan., C., BlKr.- Glas.
438. škrnjáti, -ȃm, vb. impf. knirschen, knirren, V.-Cig.; — nagen, knistern ( v. d. Maus), Cig., M., GBrda, Črniče ( Goriš.); = z nožem "škrncem" rezati, Podkrnci- Erj. (Torb.); — ( pren.) kak umotvor š. (= obirati, bekritteln), Glas.
439. škŕtati, -am, vb. impf. 1) knirschen; z zobmi š.; — kratzen: z nožem po krožniku š., Dol.; kritzeln, V.-Cig.; — mit einem stumpfen Werkzeug schnitzelnd ein knisterndes Geräusch hervorbringen, Mur., vzhŠt.; kaj s tem pipcem zmerom škrtaš! jvzhŠt.; miši škrtajo (kadar glodajo), jvzhŠt.; — (mit dem Hufeisen) rasseln, Npes.- Cig.; — knarren: kola škrtajo, Glas.; — kreischen ( v. siedendem Fett), Cig., M.; — schirken ( v. Vögeln), C.; ščinkavec škrta, Cig.; — 2) kerben, Cig., Jan.; — schartig machen: š. kose po kamenju in krtinah, Ahac.; — (Glasscheiben) abkneipen, abfiedern, V.-Cig.; — nagen, Jan.; — schnitzeln, Jan., C., Zora; — 3) geizen, kargen, M., C.; š. v dovoljevanju stroškov, SlN.
440. škrtljáti, -ȃm, vb. impf. 1) schnitzeln, Jan., Glas., Zora, vzhŠt.; zlato š., Trst. ( Glas.); — (Glasscheiben) abfiedern, V.-Cig.; — 2) kargen, Jan., vzhŠt.
441. škrtljȃvəc, -vca, m. 1) der Schnitzler, Jan.; — 2) der Geizhals, der Knicker, Jan., C., Zora, vzhŠt.- Glas.
442. škržȃbəc, -bca, m. = skržabec, die Fledermaus, Mur., C., Glas., vzhŠt.
443. šmȃrnəc, -rnəca, (-rənca), m. = pajek s šmarnim križem na hrbtu, Glas.
444. špȃjka, f. der Speik, der Baldrian (valeriana celtica), Cig., Jan., C., Tuš. (R.), Medv. (Rok.), Josch; — divja š., der Stein-Baldrian ( v. saxatilis), Glas.
445. špìk, špíka, m. die Gebirgsspitze, Cig., Jan., Valj. (Rad); visoki špiki ob Triglavu, Glas.
446. štapícati, -am, vb. impf. kleinschrittig und sachte auftretend gehen, Z.; čudno so štapicali tanki gospodiči po mestnih prostorih, Glas.; — unruhig hin und her treten, Z.; — prim. štapati.
447. štẹ́ti, štẹ̑jem, vb. impf. 1) zählen; — v osmih dneh, po vročitvi naloga štejoč (von der Einhändigung des Auftrages gerechnet), DZ.; štẹvèn (= štet), Dalm.; dobrote komu š., jemandem die ihm erwiesenen Wohlthaten vorwerfen, Cig.; — 2) anrechnen; šteti komu kaj v čast, v sramoto, v krivico, v hudodelstvo, zur Ehre, Schmach, Schuld, zum Verbrechen anrechnen; v čast si š., sich zur Ehre anrechnen; — 3) achten, auf jemanden halten: kdo ga šteje? Soška dol.- Erj. (Torb.); mož je močno števen, GBrda; — dafürhalten, meinen: oče so šteli, da je iz jutrove dežele, Glas.; — š. koga za kaj, jemanden für etwas halten; š. koga (za) srečnega; — š. se za kaj, sich für etwas halten; š. se (za) srečnega; — šteje se moje, uživa pa le on, man hält es für mein Eigenthum, den Nutzen aber hat nur er; — 4) lesen, Mur., ogr., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. čteti.
448. štramljè, -ę́ta, m. ein Tölpel, Glas.
449. štŕcəlj, -clja, m. ein dünner, hervorragender Stumpf eines Bäumchens, Astes oder Stengels; kadar se trava pokosi, štrle po travniku štrclji trših in debelejših pokošenih rastlin, Dol.; drevo je ob eni strani imelo namesto vej goste štrclje kakor pol lestve, Glas.; — der in der Erde steckende Rest des Krautstrunkes, C., Dol.
450. štrkolı̑nčək, -čka, m. dem. štrkolin(ec), Glas.
451. šȗm, m. 1) das Geräusch; kdor se šuma boji, v listje ne hodi! Glas.; brez šuma; š. delati; š. gnati, viel Wesens von einer Sache machen, Cig.; — 2) = slap, der Wasserfall, Mik., Gor., Poh.; š. pri fužinah, Rož.- Kres; — 3) der Rausch, C.
452. taboríti, -ím, vb. impf. 1) lagern, campieren, Mur., Jan., C.; na Kosovem tabori srbski narod, Glas.; t. se, sich lagern, C.; — 2) eine Volksversammlung unter freiem Himmel abhalten, C.
453. 2. tačkáti, -ȃm, vb. impf. patschen: po vodi t. kakor mlad pesek, Glas.
454. 1. tȃrnja, f. der Jammer, Cig., Jan.; der Gram, V.-Cig.; kaj me puščaš v toliki tarnji? Glas.
455. tȃtrman, m. 1) = zgornji konec vodnjaške cevi, nav. s kakim okraskom ( n. pr. s človeško glavo), Gor.; — 2) = strašilo v prosu, Notr.; — 3) = velik mejnik, Burg. (Rok.), Ig (Dol.), Notr.- Z.; — 4) = močerad, Planina ( Št.)- Glas.; — prim. kor.-nem. tatterman, der Brunnenstock, die Vogelscheuche, C.
456. tléskati, tlę̑skam, vb. impf. mit der Zunge schnalzen; — klatschen, Jan., SlN.; tleskaje koga sprejeti, Glas.
457. tołkálọ, n. der Schlägel, der Stößel, Cig., Jan., M., C.; die Mörserkeule, C.; der Schlägel der Böttcher, Pot.- Cig.; der Erdstößel, DZ.; — (tółkalọ) bet, s katerim se kuha raztolče svinjam, Ig (Dol.); — der Hammer einer Stampfe, der mit den Füßen in Bewegung gesetzt wird, Glas.; — die Vorrichtung zum Pochen des Hanfes, C.
458. tółkovəc, -vca, m. = pijača iz stolčenega sadja, der Obstmost, Glas., Svet. (Rok.).
459. tóplək, -ləka, m. 1) eine Art Kuchen, SlGor.- C.; — 2) der Südwind: Toplek, toplek, nam zakuri! Že prihaja sveti Juri, Ščav.- Glas.
460. topljeníca, f. das Treibhaus, Glas.
461. toríšče, n. die Stätte, die Stelle, Jan.; torišča nema, kamor bi glavo nagnil, C.; s torišča ne more, er kann nicht von der Stelle, C.; torišče, kjer je hram stal, Glas.; videl je mošnjo na torišču, kamor jo je bil položil, Vrt.; smrtno, bojno t., C.; našel je torišče, kjer se koplje kačec, Npr. ( vzhŠt.)- Kres; — der Bauplatz, C., Z.; — das Wasserbett, Celjska ok.- C., Svet. (Rok.).
462. tǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) klagen, jammern; t. komu svoje nadloge; vedno toži, da se mu slabo godi; — t. se, sich beklagen, jammern; t. se na kaj, na koga, über etwas, jemanden klagen; — 2) verklagen; svoje sošolce hodi tožit učitelju; — gerichtlich klagen; toži ga zaradi dolga; t. na trpež ali smrt, auf Leib und Leben klagen, V.-Cig.; t. se, processieren, Processe führen; — t. se, sich anklagen: t. se svojih grehov, C.; — 3) toži se mi, ich habe keine Lust, es verdrießt mich; toži se mi vstati, delati; nekaterim se toži samim misliti, Glas.; — ich empfinde Langeweile, Guts.- Cig., C.; danes se mi strašno toži, Kamnik- M.; — ich werde schläfrig, es schläfert mich, Cig., Polj., Tolm.; — 4) ich sehne mich: po drugih jedeh se jim toži, Ravn.- Mik.; ich vermisse schwer; toži se mi po domu, po prijateljih.
463. trȃtnica, f. 1) das Rasenstück, der Rasen, Mur., ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Wasser zur Bewässerung der Wiesen, Jan.; — 3) das Rispengras (poa pratensis), Cig., Nov., Glas., Vrt.; — = tratinščica, das Gänseblümchen, vzhŠt.- C., kajk.- Valj. (Rad).
464. trdnják, m. = tolar, Glas., ZgD.
465. trẹ́bati, -a, vb. impf. treba = treba je, nk.; to mi treba, to bi mi trebalo, vzhŠt.- Glas., nk.
466. tríbəlj, -blja, m. = valjar, Glas., KrGora; — prim. kor.-nem. trib'l, hölzerne Walze zum Glätten der Wäsche oder zum Auswalzen des Teiges, Štrek. (Arch.).
467. trilı̑stje, n. das Dreiblatt, Glas.
468. trǫ̑bəc, -bca, m. 1) der Hornbläser, der Trompeter, Cig., Jan., M., nk.; — ( die Drohne, Jan., C.; prim. češ. trubec); — 2) das Maul, die Schnauze, V.-Cig.; konjski t., C.; vragov t., ogr.- C.; babam koga v t. vreči, jemanden bei den Weibern ins Gerede bringen, Glas.; der Rüssel, Jan., C.; slonov t. Cig. (T.); — 3) der hervorragende Theil an einer Kanne u. dgl., die Schnaupe, Cig.; — der Spitzmund, Z.; — 4) das Pfeifenmundstück, Cig.; — 5) die Lippe, Cig., C.; trobci, die Lippen, M., Ist.; ( hs.); — 6) ein Mensch mit aufgeworfenen Lippen, M.
469. trstíkov, adj. Schilfrohr-: t. snop, Glas.
470. ubráti, -bérem, vb. pf. 1) in entsprechender Weise auswählen: ni mogel prave besede ubrati, er konnte nicht das rechte Wort finden, Jurč.; vsakemu je ubrala katero, da je ni brž pozabil, Glas.; u. jo komu po volji, es einem recht machen, Cig.; — u. si, ersinnen, C.; — entsprechend einrichten, in Einklang bringen: u. kaj po čem (nach etwas richten), Cig.; — vse ubrano imeti, alles schön geordnet haben, C.; — harmonisch stimmen; u. citre, zvonove; ubrane citre, ubrani zvonovi; ubrano petje, harmonischer Gesang; — ubran, rhythmisch, Cig. (T.); — u. katero, ein Musikstück aufspielen, einen Gesang anstimmen, Jan.; — 2) u. pot, den Weg nehmen, Levst. (Zb. sp.), Jurč., Erj. (Izb. sp.); u. pot pod noge, sich auf den Weg machen, Jurč., Zora; u. tek, den Lauf nehmen, Vrt.; — 3) gewahr werden, bemerken, ersehen, Jan.; izmed množice u. koga, Ig (Dol.); oči, precej široko odprte, nobene reči ne uberejo, Glas.; dobro sem bil njegov obraz v oči ubral, ich habe mir sein Gesicht gut angesehen, Jurč.; — 4) in Falten legen, falten, Mur., Cig., Jan.
471. uhàt, -áta, adj. 1) langohrig, großohrig, Cig., Jan.; uhati osel, Glas.; pošlji osla križem (v) svet, nazaj ti pride uhat ko pred, Notr.- Let.; — 2) mit Henkeln versehen: u. cekin, ein Henkelducaten, Cig.
472. uláčniti, -im, vb. pf. hungrig machen: s postom koga u., Glas.; u. se, hungrig werden, Rib.- M., C.
473. úmski, adj. Verstandes-: umsko delovanje, die Verstandesthätigkeit, Lampe (D.); — abstract, Jan., Levst. ( Glas.); umske reči, Levst. (Zb. sp.).
474. upíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) ausblasen; — 2) entfliehen, DSv.; = u. jo, Glas.
475. ustríči, -strížem, vb. pf. 1) u. jo, sich auf den Weg machen: u. jo črez gore, Jurč.; — enteilen, Glas.; — 2) u. se, beim Scheren einen unrichtigen Schnitt thun, Cig.; — sich beim Scheren verletzen, Cig.
476. usúkniti se, -sȗknem se, vb. pf. sich umdrehen, Npes.- Glas.
477. uševáti, -ȗjem, vb. impf. 1) lausen, Guts., Jarn.; — 2) müßig sein, Jan., Gor.- Glas.
478. utrdẹ́ti, -ím, vb. pf. verharten, sich verhärten, Glas.
479. v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.- Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.- Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. ( LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.- Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; ( nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
480. vagútati, -am, vb. impf. schwanken, wackeln, Jan., C.; zemlja se trese in vaguta, Glas.
481. vájetən, -tna, adj. Zügel-: vajetni konj, Glas., LjZv.
482. vȃncati, -am, vb. impf. abwägen, sondieren, vzhŠt.- C.; = studence iskati, vzhŠt.- Trst. ( Glas.).
483. várovkinja, f. die Hüterin, Glas.
484. 1. vẹ́dən, -dna, adj. kundig, erfahren, bewandert, Mur., Jan., C.; sachkundig, Svet. (Rok.); veden mož, Pohl. (Km.); nisem v. česa, ich kenne etwas nicht, Levst. (Zb. sp.); v kateri reči je kdo veden, o tej naj piše, Glas.
485. vę̑htra, f. 1) die Schilfmatte, Pohl., Mur., Jan.; ličnata v., C.; — 2) die Wanne, Pohl., Mur., Št.- Cig.; die Butte, Jan.; Pehtrababa v rokah drži ali zlato ročko ali vehtro, Trst. ( Glas.); — prim. vehter.
486. vẹhȗra, f. = vehast klobuk, ein schlechter Hut mit breiter, schwankender Krämpe, Glas.
487. vēl, m. der Schleier, Glas., LjZv.; — prim. it. velo.
488. 2. vę̑l(i), vę̑la, adj. = velik: veli hrast, vela hiša, Tolm.- Glas., Bohinj ( Gor.).
489. vẹ́triti, -im, vb. impf. lüften, Mur., Cig., Jan., DSv.; kje se bode moj žamet vetril? Glas.
490. vnę́tək, -tka, m. 1) die Entzündung: ustni v., das Mundschwämmchen, Bleiw.- Cig.; — 2) der Affect, Cig., C.; — die Begeisterung: začetek vnetek, Glas.
491. vojárna, f. = vodilja, die Brautführerin, C., Laško ( Št.), Glas.
492. vonjìv, -íva, adj. duftend, Jan., Glas., Vrt., Zv.
493. vrháč, m. 1) der Baumgipfel, C.; — der abgehauene Obertheil eines Baumes, V.-Cig., Gor.- M., nk.; obsekati debel vrhač, Glas.; lopa je bila sestavljena iz okleščenih vrhačev, Bes.; — vrhači, das Abholz, Cig.; — 2) der obere Querbalken der Thüre, Gor.
494. vȓkəłnica, f. = sredpostna sreda, (ker na ta dan vrklo vpikavajo v zemljo), Trst. ( Glas.).
495. vȓkla, f. = otka, die Pflugreute, Jan., Poh.- Glas.
496. vŕšati, -ím, vb. impf. = vršeti: mrzel veter je vršal okolo naju, Glas.; na lipi je vršalo, LjZv.
497. vŕtati, vȓtam, vb. impf. 1) bohren; — 2) grübeln; v. in premišljevati, Glas.; toliko časa so vrtali, da so pravo našli, Erj. (Izb. sp.).
498. vzročník, m. der Urheber, C., Glas.
499. zabájati, -jam, -jem, vb. pf. verzaubern, Mur., Glas.
500. zábiti, -im, (zabǫ̑m, C.; zabǫ̑dem, Cig.), vb. pf. = pozabiti, Mur., Cig., Jan., Notr., Rož. ( Kor.)- Glas.; jaz tvoje postave ne zabim, Dalm.- C.; zábivši ("zabiš, zabiši"), aus Vergessenheit, C., BlKr.; (pravilno: zabı̑vši, Valj. [Rad]).

   1 101 201 301 401 501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani