ov=Glas., 1859. II. 114. (301-400)

301. potrúpiti, -im, vb. pf. zerschlagen, zertrümmern, Jan., C.; potrupljen lonec, Slom.; posode so se potrupile, Glas.
302. poúriti, -ȗrim, vb. pf. 1) beschleunigen: stopinje p., Cig., Glas.; — 2) p. se, sich ein wenig üben, C.
303. povę́niti, -nem, vb. pf. 1) abwelken, nacheinander verwelken; — 2) = posekati drevje z zelenimi vejami in potem pustiti nekaj časa, Lašče- Levst. (M.); les p., Glas.
304. povíti, -víjem, vb. pf. 1) einwickeln, umwickeln; drevo s slamo p.; — einwindeln (fatschen): dete p.; — 2) gebären; dete p.; prvikrat je povila; — 3) durch Winden aufbrauchen; ded je vso zimo prejo vil, pa je ni mogel poviti, Glas.; — 4) koso, nož p. = povihrati, Polj.
305. požgáti, -žgèm, vb. pf. nacheinander verbrennen; posekano grmovje p.; obleko umrlih bolnikov p.; — verfeuern, verbrennen: veliko drv p.; — = pokaditi, verrauchen: veliko tobaka p., jvzhŠt.; — niederbrennen, einäschern; mesto, vasi p.; — absengen, versengen ( v. Reif): ajdo je slana požgala, Glas.
306. požı̑vək, -vka, m. das Labsal, die Erquickung, Cig., Jan., C.; najslajši p., Glas.
307. požŕtən, -tna, adj. = požrešen, Mur.- Cig., Jan., Glas.
308. požúgati, -žȗgam, vb. pf. 1) drohen, Cig.; p. komu, einen bedrohen, Cig.; — 2) = užugati, bezwingen, überwinden, Cig., C., M.; übermannen, überwältigen: spanje ga je požugalo, Gor.; smeh ga je požugal, er musste lachen, Glas.
309. 1. prȃskati, -am, vb. impf. 1) kratzen; kokoši praskajo po zemlji; pes praska po vratih; p. se za ušesi; za ušesi se boš praskal = du wirst es bereuen; — 2) = korakati: srčno dalje praska, Jurč.; = p. jo, Glas.
310. predčȗtje, n. die Vorempfindung, das Vorgefühl, die Vorahnung, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; predčutja pošlji mi! Glas.; grozovito predčutje večne smrti v peklenski temi, Cv.
311. predmenǫ̑jəc, -jca, m. = moj prednik, mein Vorgänger, C., Glas.; predmenojci, meine Vorfahren, Let.
312. predrę̑msati, -am, vb. pf. durchrütteln: pretresti in p. koga, Andr. ( Glas.).
313. predrgováti, -ȗjem, vb. impf. ad predrgniti; 1) wetzen; — 2) schnarrende Laute von sich geben: celi dan so preskržetavale in predrgovale kobilice, Glas.
314. prehvápiti, -im, vb. pf. überraschen, Cig., Jan., Nov.- C., Glas.; (menda po češ. překvapiti ponarejeno).
315. prejenjevȃnje, n. das Aufhören, die Unterbrechungen: ure počitka in prejenjevanja, Glas.
316. prẹkoglę́dən, -dna, adj. scheelsüchtig: prekogledno — malo vredno, Glas.
317. premrẹ́ti, -mrèm, -mŕjem, vb. pf. starr werden, Cig., Jan.; — absterben ( z. B. von Gliedern), Cig.; einschlafen (von Gliedern), Cig., Jan.; od mraza p., vor Kälte starr werden, Cig.; premrl, starr, steif (von Gliedern): premrli prsti, premrle roke, Cig., C.; (tudi: premrt, premrte hrbte k ognju tiščati, Glas.); abfrieren, zugrunde gehen, C.; premrl, abgefroren, C.; — kruh je premrl, t. j. zavoljo nezadostne gorkote ni prav vzhajal (premrt kruh = luknjast k.), Gor.; — premrla zel ti! = du faules Tuch! Savinska dol.
318. prenahlápən, -pna, adj. = preohlapen, Glas.
319. prenésti, -nésem, vb. pf. 1) hindurch-, hinübertragen: p. kaj črez vodo, Cig.; — 2) vertragen; mnogo vina prenese; — ertragen, aushalten; nadloge voljno p.; to se še prenese, das ist noch leidentlich, Cig.; — 3) anderswohin tragen, übertragen; p. kaj drugam; — transportieren ( math.), Cel. (Ar.); člen na drugo stran enačbe p., Cig. (T.); — prenesen, tropisch, figürlich: v prenesenem pomenu, Cig. (T.), nk.; — 4) = odvrniti, abwenden: Bog nam to prenesi! Cig., C.; Bog prenesi! Gott behüte! Cig., Jan., Guts. (Res.), Glas.; Bog prenesi, da bi se šibe doteknil kateri otrok! Pjk. (Črt.); p. komu kaj, jemanden mit einer Sache verschonen, ihm etwas nachsehen, C.
320. preplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad preplesti; 1) durchflechten; — govor p. z latinskimi besedami, Cig.; — 2) überflechten; — 3) mit Ruthen schlagen, Glas.
321. preporǫ́dən, -dna, adj. Wiedergeburts-: v naših dnevih se kaže preporodna zora slovanski književnosti, Levst. ( Glas.).
322. preprę́gati, -am, vb. impf. ad prepreči; 1) überspannen; — njegova fantazija je prepregala ves daljni krog, Glas.; — 2) umspannen; konje p.
323. presẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) der Durchhieb; — der Durchschnitt, Cig., Jan., Cig. (T.); poprečni p., der Querdurchschnitt, das Querprofil, Cig. (T.); narisan podolžni p. železnice, eine Skizze des Längenprofiles der Eisenbahn, DZ.; — der Quereinschnitt im Holz, die Lasche, Cig.; — 2) = preseka, der Durchhau (im Forstwesen), Cig., M.; preseki so bili narejeni za mejo v gozdu, Glas.; présẹk, -sẹ́ka, Lašče- Levst. (M.); — 3) zareza, die Cäsur im Verse, Cig.
324. preslẹ̑dkast, adj. mit Zwischenräumen, mit Unterbrechungen, lückig ( bot.), Cig. (T.), Notr.; presledkasta je detelja, če so tu in tam mesta, po katerih plevel namesto detelje raste, Dol.- Glas.; ( prim. preslegast).
325. prestı̑ra, f. der Teppich, Glas.; — die Tapete, Z.
326. pretę́gniti, -nem, vb. pf. 1) hindurchziehen, Cig.; — darüber ziehen: mrežo p., C.; — 2) ausstrecken, C.; roko p., kajk.- Valj. (Rad); telo na križ p., kajk.- Valj. (Rad); ude si malo p., Glas.; — pretegnjen, dünnleibig, schlank, Cig.; pretegnjeni berači, DSv.; — 3) das Übergewicht bekommen, überwiegen, Cig. (T.), SlN.- C.; — 4) zu sehr dehnen oder strecken, überrecken, verdehnen, Cig., M.; roko si p., jvzhŠt.; — überanstrengen, Cig., Jan.; p. konje, Cig.; — p. se, seine Muskeln zu sehr anspannen, sich zu sehr anstrengen, Cig., Jan.; živina se je pretegnila, Cig.; človek naj svoj stan opravlja, ne da bi se kaj presilil ali pretegnil, Vrtov. (Km. k.); — 5) p. se, vorüberziehen, sich verziehen: oblaki so se pretegnili, Cig.; bolezen se kam pretegne (versetzt sich), Cig.
327. pretvȃrjati, -am, vb. impf. ad pretvoriti; 1) verwandeln, Cig. (T.), Npr.- Valj. ( Glas.), nk.; v toploti se led pretvarja v vodo, Sen. (Fiz.); — obraz p. (verzerren), Greg.; — 2) p. se, sich verstellen, Cig., Jan., Cig. (T.), Podkrnci- Erj. (Torb.); — = izpakovati se, Gesichter schneiden, C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.), GBrda.
328. pretvoríti, -ím, vb. pf. 1) anders machen, umwandeln, umgestalten, Cig. (T.), DZ., C.; p. koga v zver, Npr. ( kajk.)- Valj. ( Glas.); verwandeln, Cel. (Ar., Geom.); — 2) p. se, sich verstellen, Cig. (T.).
329. prevalíti, -ím, vb. pf. 1) hindurchwälzen; — 2) überwälzen, umwälzen; kamen p.; burzeln machen, umstürzen; — pot p., den Weg zurücklegen, Vrt.; — p. se, burzeln, überkippen, umstürzen; — 3) p. se, sich nach abwärts neigen (von der Fläche), Cig., Jan.; gledajo proti kapelici, kjer se prevali cesta črez majhen klanec, Erj. (Izb. sp.); hrib se je prevalil, es fieng an bergab zu gehen, Levst. (Zb. sp.); — dan se je prevalil črez poldne, Glas.; — ( fig.) p. se, besser werden: rana se je prevalila, Podkrnci- Erj. (Torb.).
330. prevẹ́sniti, -vẹ̑snem, vb. pf. überhangen machen: na kolenu p. koga, Glas.
331. prevẹ́šati, -am, vb. impf. ad prevesiti; p. se, überhangen: veje se k tlom prevešajo, Glas.
332. prevrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. von einem Ort an einen andern werfen, überwerfen; list v knjigi p., umblättern, Mur., Cig., C.; krava si je čreva prevrgla, Glas.; — govorico p. na drugo stvar, das Gespräch auf einen anderen Gegenstand lenken, Jurč.; — in Umlauf bringen: veliko denarja p., veliko denarja se prevrže (kommt in Umlauf), C.; — umwerfen, umstürzen, umreißen; beim Fahren umwerfen: počasi vozi, da ne prevržeš; p. se, stürzen; dvakrat smo se prevrgli na tem kratkem potu; — p. se, umburzeln; sunil te bom, da se boš dvakrat prevrgel; — durcheinander werfen; vse p. po hiši; — verändern, verkehren: misel p., von der Meinung abgehen, Cig.; (eine Thatsache) entstellen, Cig., Jan.; schief deuten, p. besedo, Mur., C.; eine andere Wendung nehmen, umschlagen, sich ändern; veter se prevrže (legt um); vreme se je prevrglo; — p. se, aus der Art schlagen, Cig.; — prevržen, pfiffig, C.; geschickt: p. na kaj, C.
333. prevrę̑d, adv. zu früh, vor der Zeit, Mur., Cig., Jan., C., Ravn., Met., Nov., Glas., Dol.
334. prę́žavən, -vna, adj. lauersam, Cig.; prežavno je korakal med vrbovjem, Glas.
335. preživljȃva, f. die Erhaltung, die Sustentation, Jan., Glas.
336. pŕhavica, f. 1) die Loderasche, Cig., Jan., Hip. (Orb.), Glas., Kras, ogr.- C.; prhȃvica, Mur.; — 2) das Morschmehl, vzhŠt.- C.; — 3) der Staubregen, Jan.
337. pricę̑ncati, -am, vb. pf. heranhumpeln; berač pricenca s svojo malho, Glas.; humpelnd bringen: p. polni bokal na mizo, Bes.
338. prilę́žən, -žna, adj. 1) anliegend ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — 2) passend, bequem, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — bolniku priležna jed, Glas.; prav všečna in priležna prilika, Jurč.; — mundend: tečen in priležen kruh, Ravn.
339. prilı̑kati, -am, vb. pf. = primeriti, vergleichen, Z., Glas.
340. prilikováti, -ȗjem, vb. impf. ad prilikati, priličiti, 1) vergleichen, Z., Glas.; — 2) assimilieren, Jan. (H.).
341. primę́riti, -mę̑rim, vb. pf. 1) anmessen, Cig.; — anprobieren; suknjo komu p.; — primerjen, angemessen, adäquat, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); njih veličastvu primerjena čast, Burg.; — 2) einen Vergleich machen, vergleichen; p. kaj s čim; — 3) p. se, sich treffen, sich zutragen, sich ereignen; taka se utegne tudi tebi p.; ako bi se primerilo, wenn der Fall eintreffen sollte; živemu človeku se vse primeri, mrtvemu pa jama, Npreg.- Glas.
342. 1. primésti, -métem, vb. pf. 1) dazufegen, dazukehren; — hinzufegen: prah k steni p., Cig.; — 2) ein wenig kehren: nekoliko primesti okoli kupa, Slc.; — 3) fegend, kehrend kommen; med tem primete v vežo, Glas.
343. prímožək, -žka, m. dem. primož; — die Ringelblume (calendula officinalis), Cv.; — hribovski p., das Bergwohlverleih (arnica montana), Medv. (Rok.); tudi: das Rindsauge (buphthalmum salicifolium), Glas.; — žlahtni primožki, neka vrtna cvetlica, LjZv.
344. pripəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) hinzustoßen, M.; — 2) anfügen, Jan.; bes. so anfügen, dass es genau passt: tako se je prilipnilo ali prileglo, ko bi bilo pripahnjeno (pripehnjeno), Mik. (Et.); p. si pečo, sich das Kopftuch recht anliegend knüpfen, C.; — ( pren.) p. se čemu, sich genau nach etwas richten: prestava se (izvirnim) pesmim pripahne, Glas.
345. priprę̑žnik, m. der Vorspanner, Jan., Glas.
346. privíjati, -am, vb. impf. ad priviti; 1) hinzuwinden; hinzuwickeln; — 2) die Schraube anziehen, fester schrauben, V.-Cig.; — p. koga, jemanden in die Enge treiben, drängen; tako ga je privijal, da je skoraj vanj zlezel, Glas.
347. privíti, -víjem, vb. pf. 1) hinzuwinden, hinzuwickeln; — daranwickeln, anwickeln; — p. se kaki družbi, sich an eine Gesellschaft anketten, Cig.; — dazuschrauben, anschrauben, V.-Cig.; — 2) heranstürmen, Cig.; — p. se, sich entwindend hervorkommen: stok se je privil iz prsi, Let.; glas se je kakor vzdih od znotraj privil na jezik, Jurč.; — 3) ein wenig drehen, (die Schraube) anziehen, fester schrauben, V.-Cig.; — zwingen: p. koga, da kaj stori, Z.; — p. kake krajcarje, einige Kreuzer mühsam erwerben, Glas.
348. próšnja, f. das Bitten: na prošnji svet stoji, Npreg.- Glas.; — die Bitte, das Gesuch; p. za milost, vknjižbo, odlog, das Gnaden-, Einverleibungs-, Fristgesuch, Cig.; prošnjo položiti, vložiti, podati, ein Gesuch einreichen, einkommen; na tvojo prošnjo, auf deine Bitte hin.
349. 1. pŕtiti, pȓtim, vb. impf. 1) heften: (das Vieh auf der Weide) anzubinden pflegen, Jarn.; — 2) p. se, eine Last auf den Rücken laden, Fr.- C.; p. se k čemu, sich zu etwas anschicken, C., Notr.; — sich abmühen, sich anstrengen, Cig., Jan., C., Lašče- Erj. (Torb.), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); s pesmijo se p., Glas.; jeziti in p. se, ohnmächtig zürnen, Cig., C.; — p. se kam = nerodno lesti, vleči se kam, BlKr.- Let.; — prtíti se, -ím se, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.).
350. prtljáriti, -ȃrim, vb. impf. sich zu schaffen geben, herumstöbern, Glas.
351. pȓvəc, -vca, m. 1) der Erste, Ravn., Vrt.; = prvak, V.-Cig.; prvec in poglavar, Glas.; — 2) der Erstgeborne, der Erstling, Mur., Cig., Jan., C.; — 3) der Jungfernschwarm, V.-Cig., Por., Levst. (Beč.); — 4) der Urbestandtheil, das Element, Jan.
352. 1. púhati, -ham, -šem, vb. impf. starken Hauch ausstoßen, schnauben, blasen; mačka puha, die Katze pfaucht; puhajoči žrebec, Glas.; p. od zlobnosti in srda, Dalm.; veter puše, C., vzhŠt.- Pjk. (Črt.), kajk.- Valj. (Rad); — tobak p., schmauchen, Mur., V.-Cig., Jan., C.; trobento p., die Trompete blasen, ogr.- C.; — mit der Flinte schießen, vzhŠt.- C.; — sich schnell bewegen, herumschießen, Cig., Jan.
353. púpa, f. pijača (v otročjem govoru), Valj. (Rad), Lašče- Levst. (Rok.); dobra pupa in papa, Glas.
354. púšča, f. 1) ein wüstes, unbebautes Land; ein verlassenes, verödetes Bauerngut, Mur., Cig., C.; samo puščo bo našla nevesta, Gor.; pustiti v puščo, brach liegen lassen, C.; — 2) ein verlassener Bienenstock, Svet. (Rok.); — 3) die Hube, (puša) Glas., vzhŠt.
355. ráh, adj. = rahel, Guts.- Cig., Mur., vzhŠt., ogr.- C.; r. kruh, Mur.; Nisem nikdar plah, Nisem v srcu rah, Npes.- Trst. ( Glas.); raho stopati, hoditi, Mur.; — na rahi = rahlo, ogr.- C.
356. rásti, rástem, vb. impf. wachsen; drevo počasi raste; — zunehmen; dan, mesec raste; mraz raste; steigen: voda raste; — srednje je rasel, er ist von mittlerer Größe, LjZv.; ( nav. lepo raščen, schön gewachsen); — in Aufregung gerathen: le z lepo, le nikar precej rasti! Glas.; — rastoč, steigend ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — ( praes. rasem, Gor.).
357. ráščav, adj. üppig wachsend, Jan.; raščav otrok, Kor.- Cig.; raščavo drevo, Glas.; r. kakor hmelj, Jan. (Slovn.).
358. rášiti, -im, vb. impf. lockern, Mur., Jan., Danj.- Mik.; posteljo r., C.; — schüren: ogenj r., Jan.; — wühlen, reizen, hetzen, Mur., Glas.
359. ravnáti, -ȃm, vb. impf. 1) eben machen, ebnen; grudje v vinogradu r., C.; perilo r., die Wäsche vor dem Plätten flach zusammenlegen, vzhŠt., BlKr.; sukno v pole r., Cig.; — ( pren.) r. se, sich gütlich vergleichen, Svet. (Rok.); — 2) gerade richten: palice r.; — gehen heißen: k maši, h kosilu r. koga, Npes.-K.; r. se kam, sich zu gehen anschicken; r. se na pot; Marija se od nas ravna, Npes.- Jan. (Slovn.); r. se na ples, sich zum Tanze anschicken, Preš.; k dežju se ravna, es ist ein Regen im Anzuge, Met.; r. se k smrti, C.; — lenken: konje, ladjo r.; plug r., Danj. (Posv. p.); leiten; Vse ravna le božja moč, Danj. (Posv. p.); ljudi k Bogu r., Ravn.; počutke od pozemeljskega k nebeškemu življenju r., Kast.; — r. se, sich richten; r. se po kom (čem); mlajši se ravnajo po starejših; po postavah se r.; kazen naj se ravna po pregrehi; — 3) aufziehen, züchten; r. kokoši, krave itd., Goriš.- Erj. (Torb.), Štrek.; koliko živine ravnate? Kras- Štrek. (Let.); r. trto, den Weinbau treiben, Cig.; — r. truplo, für den Leib sorgen, Jsvkr.; — r. se, gedeihen, Gor.; to otroče se ne bo ravnalo = umrlo bo, Goriš.- Erj. (Torb.); — 4) in Ordnung bringen: gredo ženitovansko pismo ravnat, Glas.; — bereiten: gosti r., Jsvkr.; — 5) žito r., t. j. z rešetom čistiti, Cig., Dalm., Kras, Goriš.- Štrek. (Let.); — 6) thun: kaj ravnaš? was machst du? Polj., Tolm.- Štrek. (Let.); handeln; prav, pošteno, krivično r.; — umgehen: grdo, lepo r. s kom.
360. ráza, f. 1) die Ritze, die Spalte, Nov., Rihenberk, Vreme- Erj. (Torb.), Štrek.; Rolandova r., der Rolandspalt, Silvijeva r., der Sylvische Spalt, Erj. (Som.); — 2) der Strich ( min.), Cig. (T.), Erj. (Min.); — raze v obličju, die Züge im Gesichte, V.-Cig.; moške raze, Glas.; — 3) neka riba: der Engelroche, Cig.
361. razboháti, -ȃm, vb. pf. 1) svinjo r., die Haut mit dem Speck dem Schweine abnehmen, Z.; — 2) entzweiquetschen, Cig.; razbohano sadje, Cig.; — 3) breitquetschen: žaba telebi na tla in razbohana pomoli vse štiri od sebe, Glas.; — 4) svinje r., die Schweine mästen, C.
362. razcúkati, -cȗkam, vb. pf. zerzupfen, zerfetzen, Mur., Cig., Glas.
363. razhọ̑dnja, f. das Abschiedsfest, das Valet, Jan., Svet. (Rok.); der Abschiedstrunk, Levst. (Zb. sp.), Glas.
364. razkléniti, -klę́nem, vb. pf. aufschließen, öffnen; psu gobec r.; popki se razklenejo, Glas.; roke r., die Hände auseinanderfalten; (Ringe, Klammern, Ketten, Fesseln) lösen; — losschließen, Cig.; — r. se, sich lösen, sich öffnen.
365. razkŕšiti, -kȓšim, vb. pf. in Stücke brechen, Cig., Jan.; r. se, zertrümmert werden: ladja se je razkršila, Glas.
366. razlégniti se, -lę̑gnem se, vb. pf. hallend sich verbreiten, erschallen, wiederhallen, Cig., Jan., Cig. (T.); novica se je razlegnila po vsej deželi, Glas.
367. razoznániti, -znȃnim, vb. pf. überall verkünden, Jan., Glas.
368. razpášən, -šna, adj. ausgelassen, muthwillig: razpašen pastir, razpašno živeti, Dol.; razpašno rabiti kako besedo, Levst. ( Glas.).
369. razplèt, -plę́ta, m. die Entfaltung: r. drevesa (v veje), Glas.
370. razpráti, -pórjem, (-pǫ́rjem), vb. pf. auftrennen, Hip. (Orb.); mreža na strani uže malo razprana, Levst. (Zb. sp.); aufschlitzen, Šol.; zerreißen, Vrt.; Jakob razporje oblačila po sebi, Ravn.; medved mu hlače vse razporje, Glas.; r. si grlo, Erj. (Izb. sp.); — aufschneiden, Jan. (H.); — r. se, zerspringen, zerplatzen, Jan. (H.).
371. razpuhtẹ́ti, -ím, vb. pf. in Dunst aufgehen: razpuhtela voda, der Wasserdunst, Levst. (Pril.); — r. se, verfliegen: megla se je v dolinah že razpuhtela, Glas.
372. raztrẹ́ščiti, -trẹ̑ščim, vb. pf. zerschmettern; r. si glavo, Glas.; r. se, zerschellen.
373. razúdovanje, n. die Anatomierung, Glas.
374. razvẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. an verschiedenen Punkten aufhängen, rings aufhängen, Cig.; razvešene svilene rute, Jurč.; pajčini podobno r. niti, Glas.
375. rę́bati, -bam, -bljem, vb. impf. = glodati (kost, drevo), Cig., Notr.; — ( pren.) = kritikovati: r. kako slovstveno delo, Glas.
376. rę̑d, -ı̑, f. 1) die Reihe, Mur., Jan., Danj.- Mik.; cela red prošenj, Jurč.; redi košatih lip, Glas.; — 2) = vrsta pokošene trave, der Schwaden, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.), Dol.; Za koscem trava v red leti, Npes.- Vod. (Pes.); debela, ravna red za njim je pričala, da je dober kosec, Zv.; — 3) dve redi, zwanzig, tri redi, štiri redi, Gor., Kor.; (štirredi = štirdeset, Meg., Guts., Kor.).
377. 1. rę́ja, f. 1) die Ernährung und Pflege, das Großziehen, die Zucht; živinče dati komu v rejo; v reji biti; v reji imeti; (o človeku) die Verpflegung: črednik, ki pase srenjsko živino, hodi na rejo k posameznim gospodarjem, Glas., Kras; dobre reje biti, gut genährt sein, C.; = lepe reje biti, Cv.; — die Nahrung, C.; iz zemlje rejo sesati, C.; — das Kostgeschäft: vrednostni papir se da na rejo, DZ.; — 2) svinjska r., der Schneckenklee (medicago falcata), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
378. rę́ža, f. 1) die Spalte, die Spaltöffnung, der Schlitz, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; hlače na režo (ohne Hosenlatz), Mik., Z., Gor.; — 2) die Thürluke, Mik.; — 3) die Rinne, der Falz, Mur.- Cig.; — 4) der Maulaffe, Mur., Valj. (Rad); — 5) = kdor se režeč joka ali smeje, Mur., Valj. (Rad); ti reža režasta! Andr. ( Glas.); — pos. ženska, katera se rada smeje, vzhŠt.
379. 1. rǫ́biti, -im, vb. impf. 1) mit einem Saum versehen, einsäumen; srajce, robce r.; — 2) Kanten machen, ecken, Cig., M.; — 3) (einen Baumstamm) quer hacken, Cig., C., Met., BlKr.- M.; — fällen, Jarn., Cig., Zora; — drva r., Holz hacken, Cig.; — schlagen, zuschlagen, Jarn.; robili so se = bili so se, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 4) roh aussprechen: r. komu kosmate, jemandem Grobheiten sagen, SlN.; r. in štuliti besedo, Glas.
380. rodbəník, m. der Verwandte, Glas., Navr. (Kop. sp., Let.).
381. rogatı̑n, m. ein stolzer, eigensinniger Mensch: bogatin rogatin, Npreg.- Glas.
382. rudíti, -ím, vb. impf. 1) vererzen, metallisieren, Cig.; — 2) = rdečiti, röthen, Jurč.; r. se, sich röthen: svetloba se je rudila na zidu, Glas.
383. 1. rúpa, f. 1) die Erdhöhle, das Erdloch, Cig., Jan.; ( bes. von den Karsthöhlen, Notr.); — 2) eine Wassergrube, Cig., Jan.; jama, v katero ponicuje kak potok, Mik., Lašče- Erj. (Torb.); eine von reißendem Wasser gebildete Grube, C.; — die Grube übhpt., vzhŠt., jvzhŠt., BlKr.; visoko v gori v črni rupi leži še umazan sneg, Glas.; — 3) die Cisterne, Mur., Cig., Jan., Met., Dalm.- Valj. (Rad), Vrt.; = suha r., C.; mene, vir žive vode, so zapustili, izsekali so rupe, luknjate rupe, ki vode ne drže, Ravn.; — 4) das Kesselthal, Cig. (T.); — die Mulde, Cig., Jan., Jes.; — 5) zatilna rupa, das Hinterhauptloch, Erj. (Som.); — 6) die Kennung im Pferdezahn, Cig.
384. scǫ́tati, -am, vb. pf. zerzausen: scotala sta se do krvavega, Glas.; — s. koga, jemanden gehörig bei den Haaren nehmen, C.
385. sekǫ̑n, m. = ungarischer Ochs, Jan., Glas.- C.
386. sẹ̑nčnik, m. 1) = solnčnik, der Sonnenschirm, Cig., Jan., DZ., nk.; — 2) = senčilo, der Lichtschirm, Cig., Jan., C.; postaviti luč za s., Glas.
387. síla, f. 1) die Gewalt, der Zwang; sila ni mila, Cig.; sila moč premaga, Npreg.- Jan. (Slovn.); po sili, mit Gewalt, auf gewaltsame Weise; po vsej sili, mit aller Gewalt: po vsej sili je hotel denarja od mene; po sili vzeti, jemati, rauben; po sili komu kaj dati, jemandem etwas aufdringen; po sili jesti, sich zum Essen zwingen; s silo, mittelst Gewalt oder Zwang; silo s silo odbiti; s silo pri njem nič ne opraviš; silo delati, storiti komu, jemandem Gewalt anthun, ihn bedrängen, bedrücken; silo delati, tudi: zudringlich sein, Polj.; vojna s., der Kriegszwang, Cig.; odbojna, vračilna s., Repressalien, Cig.; — črez silo, über die Maßen, Meg.; rib ne bo črez silo (übermäßig viel), Večna pratika l. 1789; — od sile, zu viel; to je od sile, das ist zu arg; überaus: bila je od sile uslužna, Erj. (Izb. sp.); ni od sile bogat, er ist nicht allzureich, Levst. (Rok.); rimski deklici ni bilo od sile, da je hrast izrula iz zemlje, Glas.; — na silo jesti, über Macht essen, Mur.; na silo se smejati, sich zum Lachen zwingen, Cig.; — 2) die Masse, eine ungeheure Menge; sila ljudi; sila snega; sila opravil; ondi je bila sila božja kosov, Zv.; tudi: bilo je silo ljudstva, LjZv.; — silo, sehr, ungeheuer; silo potreben; silo drag; silo velik; (sliši se pogostoma: sila potreben itd.); — 3) die Drangsal, die Noth; sila ga je gnala, die Noth drängte ihn; sila kola lomi = Noth kennt kein Gebot; sila železna kola lomi, Noth bricht Eisen, Cig.; v sili, in der Noth; v največji sili; tega mu ni sila, er hat es nicht nöthig; ni mu sila delati; saj se me ni sila bati; ni mu sile, er leidet keine Noth, es geht ihm nicht so schlecht; meni ni nobene sile, Jurč.; saj mi ni še sile, Erj. (Torb.); za silo, zur Noth, nothdürftig; brati zna in za silo tudi pisati; za silo bo dober (im Nothfalle); s. je za denar, za vodo, es ist Noth an Geld, an Wasser, es herrscht Geld-, Wassermangel; — 4) die Eile; sila je, es drängt; ni sile, es hat keine Eile; ni taka sila, da bi morali teči; — 5) die Kraft: vse sile in žile napeti, C.; ( phys.), Cig. (T.); osnovna s., die Grundkraft, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); sila sestavljača, die Componente, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); živa sila, die lebendige Kraft, Žnid.; — (notranja) s., die Intensität, Cig. (T.).
388. sípək, -pka, adj. bröckelig, mulmig, Cig., Jan., DZ.; s. pesek, Glas.; sipki plaz, die Staublawine, Cig. (T.); tudi: sipȃk.
389. sírišče, n. 1) posušeni telečji želodec, s katerim žarki sir delajo, Mik.; das Lab, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov., Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) = sirnica, die Käseform, Jan.; ("torilo, v katero se pobere žmitek"), Glas.
390. sı̑vka, f. 1) die grauhaarige Greisin, Jan.; — 2) ein graues Thier: bes. eine graue Kuh; eine graue Ziege, Henne, Z.; — ovčje ime, Erj. (Torb.); — die Tafelente (anas ferina), Frey. (F.); — 3) der Lavendel (lavandula), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); — ein grauer Pilz, Mur., Danj.- Mik., Št.- Glas.; siva in gubava užitna goba s privihanim klobukom, Sv. Tomaž pod Čavnom- Erj. (Torb.); — neka trta, Vrtov. (Vin.), Rihenberk- Erj. (Torb.); — sivozelenkasta, drobna a dobra smokva (menda = zelenka), Ip.- Erj. (Torb.); — 4) der Mehlthau, Cig.; — 5) = belič, ein Art Silbermünze, C.
391. skorjáča, f. 1) = skorja: pastirji iz hojkovih skorjač dede izdelavajo, Raič ( Glas.); — 2) = želva, die Schildkröte, Guts.- Cig., Jan., Frey. (F.).
392. 3. skótniti, skǫ̑tnem, vb. pf. = zavaliti, hinwälzen, C., Glas.; ( nam. vzk-).
393. skrnóbən, -bna, adj. 1) unflätig, Cig.; — 2) zornmüthig, grimmig, Burg. (Rok.), Svet. (Rok.); skrnobno se maščevati, Nov.; njegovo oko ni še tako skrnobno, vedno je še krotko, Glas.; — 3) heimtückisch, V.-Cig.; skrnobna žival, C.
394. skržàt, -áta, m. 1) die Singcicade (cicada plebeia), Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.), Valj. (Rad); — 2) die Charfreitagratsche, Senožeče (Kras)- Erj. (Torb.), Glas.
395. skubẹ́vati, -am, vb. impf. zu rupfen pflegen, Glas.- Cig.
396. skumrnẹ́ti, -ím, vb. pf. = skumrati, Jan.; = posušiti se: deblo je skumrnelo, Glas.
397. slavnorǫ́dən, -dna, adj. von berühmter Herkunft: slavnorodni vitezi, Glas.
398. slavohràm, -hráma, m. die Ehrenhalle, die Ruhmeshalle, Cig., Jan., Glas., Let.
399. 1. slẹ̑d, slẹ̑da, slẹdȗ, m. die Spur; zajčji, lisičji, pasji s.; s. najti, dobiti, auf die Fährte kommen; brez sledu, spurlos; ni mu bilo ne sledu ne glasu, Glas.; — kaki reči po sledu iti, einer Sache nachforschen, Ravn.; — vsak s. (jeden Schritt) moram sam storiti, C.
400. slǫ̑mba, f. 1) die Baumstütze, Gor.; — 2) pl. slombe = prislonjena vrata, Glas.

   1 101 201 301 401 501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani