ov=Glas., 1859. II. 114. (159-258)

159. 3. mę́tenje, n. 1) das Rühren; — 2) das Gewirre: šviganje strel in metenje oblakov, Glas.
160. məžę̑vnica, f. das Flugloch am Bienenstock, Jan., Glas.; (mežȃłnica?).
161. mikástiti, -ȃstim, vb. impf. = mekastiti, rütteln, schütteln, zerren, Jan., Mik., C., Lašče- Levst. ( Glas.); vihar je mikastil staro zidovje, Zv.; m. se, raufen: trgajo in mikastijo se za drobiž, Zv.
162. mlẹ̑čnjak, m. 1) = mlečnik, der Milchzahn, Mur., Erj. (Som.); — 2) der Milchständer, DZ.; — 3) das Fischmännchen, der Milcher, Guts., Cig. (T.), Erj. (Z.); — 4) unreifer Bursche: da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.
163. modè, -ę́ta, n. 1) die Hode, Alas., Jan., C.; tudi: mǫ́de, -eta, Mur.; kozlova modeta, Trst. ( Glas.); — 2) m. ein Mann mit einem Leistenbruch, (móde?) Savinska dol.
164. mokrǫ́š, m. der Ostwind, Jan., Ščav.- Trst. ( Glas.).
165. moštvọ̀, -à, n. 1) die Mannheit; m. komu vzeti; (skopljen človek), kateremu je bilo moštvo potrto, Jap.; — 2) die Mannhaftigkeit, männlicher Sinn; ni več moštva na svetu; ta kupec moštva ne drži, dieser Kaufmann ist nicht Mann von Wort, Mur., C.; na moštvo denarja posoditi, jvzhŠt.; — der Muth, die Herzhaftigkeit, Cig., Jan., M.; z velikim moštvom kaj povedati, Glas.; — 3) das Mannsbild, Guts., Mur., Jan.; vredno m., braver Kerl, Guts.; — 4) coll. die Männer, Jan.; die Mannschaft, Cig., Jan., C., nk.; žandarmsko m., DZ.
166. 1. mȓč, m. der Höhenrauch, Krn- Erj. (Torb.), Tolm., Glas.
167. mrẹ́niti se, -im se, vb. impf. nebo se mreni, der Himmel bedeckt sich mit dünnen Wölkchen, Z., Glas.
168. mrlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) schwach brennen, schwach schimmern, Mur., Cig., Jan., C.; nekoliko zvezd je mrlelo na nebu, Glas.; lahke, redko razstlane oblačice so mrlele po obzorju, LjZv.; — 2) schwach sein, hinsiechen, C.; tri mesece mrli brez sluha in vida, Zora; in Gedanken vertieft ruhig dasitzen, Z.; — 3) wenig regnen, M.; rieseln: n. pr. droben dež mrleje (= mrli), Krn- Erj. (Torb.); iz megle mrli, C.
169. mŕščati, -ím, vb. impf. 1) rieseln, fein regnen, Dol.; jarbola se pomaka v mrščeče pene, Glas.; — 2) rieseln (vom Gefühl), Jan.; po kosteh mi mršči, ich habe den Rheumatismus, C.
170. mrzẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) kalt sein, frieren, Mur., C.; — 2) mrzi mi kaj, es ekelt mich etwas an, es verdrießt mich, ich verabscheue es, Mur., Cig., Jan.; delo mu mrzi, er ist arbeitsscheu, Levst. (Nauk); — tudi: mrzi me kaj, Cig.; jed me mrzi, Svet. (Rok.); jel ga je mrzeti dolgi pot, LjZv.; — 3) mrzi se mi kaj, es ekelt o. widert mich an, Mur., Cig., Jan.; jed se mi mrzi, V.-Cig.; mrzi se mi nad čim, Cig.; mrzi se nam od njih, ogr.- Valj. (Rad); — vsega se mi je mrzelo, Glas.; — 4) verabscheuen: m. na kaj, ogr.- C.; m. na delo, arbeitsscheu sein, Cig.; m. na vsak kmetiški napredek, LjZv.; m. kaj, koga, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
171. mumljáti, -ȃm, vb. impf. 1) ohne Zähne kauen, Cig.; — 2) brummen, murren (vom Rinde), C.; murmeln, Mik.; = nerazumno govoriti, Glas.
172. nabójen, -jna, adj. 1) kampfbegierig, offensiv, Jan.; raufsüchtig, Gor.; vrelo kašo je treba pihati, nabojnim ljudem prav dati, Glas.; — 2) Gewehrladungs-, Patron-: nabǫ̑jna torbica, die Patrontasche, Vrt.
173. nadárjati, -am, vb. impf. ad nadariti; begaben: narava čudovito nadarja stvari, Glas.
174. nadȃvək, -vka, m. 1) die Zusteuer, das Aufgeld, Jsvkr., Glas., DZ.; — 2) das Agio, Cig., Jan., Cel. (Ar.); — 3) = ara, Mur., Jan.
175. nagodíti, -ím, vb. pf. 1) zufügen, Dict.; škodo n. komu, Dalm.; vse zlo n. komu, Trub.; nam misli vse zlo ter hudo nagoditi, Krelj; — n. komu, jemandem einen Streich, einen Possen spielen, Cig., Svet. (Rok.); ker si ti meni nagodil, pa bom še jaz tebi, jvzhŠt.; bojim se, da bi mi nagodila, Glas.; — 2) n. komu s čim = ugoditi, einen Gefallen erweisen, es recht machen, SlGor., ogr.- C.; — 3) n. se, zufällig geschehen, sich ereignen, Mur., ogr.- M.; — 4) n. se na kaj, treffen, C.; — 5) n. se, sich vergleichen, Cig.
176. nahóditi se, -hǫ́dim se, vb. pf. 1) sich müde o. satt gehen; — 2) n. se česa, durch Gehen etwas bekommen, C.; n. se smrtne bolezni, Zv.; tudi: n. si bolezen, Glas.
177. nalǫ̑ckati se, -am se, vb. pf. = nalokati se, Glas.
178. namı̑zje, n. das Tischgedeck, das Serviçe, Cig., Jan.; krožniki, solnica in drugo namizje, Glas.
179. napę́riti, -im, vb. pf. 1) mit einer Spitze o. mit Spitzen versehen: n. dreto, mit einer Borste versehen, C.; n. nit, einfädeln, C.; (n. iglo, einfädeln, Luče [ Št.]- Erj. [Torb.]); n. grablje, Zähne am Rechen anbringen, C.; n. kolo, das Rad mit Speichen versehen, Cig.; z britvami n. kolo, Npes.- Glas.; n. zajca s slanino, den Hasen bespicken, Cig., Jan.; n. se, die Federn aufsträuben: purman se je naperil, Kr.; — tudi: človek se naperi, (bläht sich auf), Dol.; — 2) n. nogavico: splesti nekoliko začetnih vrst, da potem drug, ki še ni tako umetalen v tem delu, lehko dalje plete, Rihenberk- Erj. (Torb.); — n. obod = pripraviti ga za nadaljnje delo, Rib.; naperiti, das Gerippe für ein Geflecht ( z. B. für einen Korb) herstellen, Kras; — n. strune, die Saiten beziehen, Cig.; — 3) richten: n. kopje, die Lanze einlegen, Cig.; — n. kaj zoper koga, etwas wider jemanden richten, BlKr.; — naperjen biti, gerichtet sein, Cig. (T.); dovtip, naperjen zoper kaj, Zv.; tožbo n., LjZv.; to vse je proti tebi naperjeno, Savinska dol.
180. napę́ti, napnèm, vb. pf. 1) spannen; lok, struno, n.; n. petelina na puški; — n. jo kam, irgendwohin eilen, laufen, Cig., C.; — n. vse žile, vse moči, alle Kräfte aufbieten; — n. koga k čemu, jemanden mit Strenge zu etwas vermögen, Cig., Fr.- C.; n. koga k delu, zur Arbeit anhalten, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) aufblähen, aufschwellen; sapa je napela jadra; trebuh je napet; napelo me je; napet biti, kakor boben; — šobo, mrdo n., eine unwillige Miene machen, zu schmollen anfangen; napeto se držati, eine unwillige, zornige Miene zeigen, schmollen; — n. se, sich aufblähen, aufschwellen; jagoda se je napela; žile se mu napno, Jurč.; vrata so napeta od mokrote; — napeta cesta, eine convexe Straße, Levst. (Cest.); napeta tla, ansteigender Boden, Cig.; napeta ulica, Glas.; napeta pot, Erj. (Izb. sp.); — napeto gledati, stieren, vzhŠt.- C.; — napeta voda, das Hochwasser, Cig. (T.); hohe See, Jes.; viharji valove napno, Jap. (Prid.); — 3) jezo, srd, sovraštvo n. na koga, einen Groll, Hass gegen jemanden fassen, ( Rok.); pravdo n., einen Process beginnen, Svet. (Rok.); n. obtožbo, DZ.; — zu besprechen anfangen: napeli smo zdaj to zdaj ono reč, Zora; — 4) n. koga = nabiti, natepsti, Notr.; n. koga s kamenjem, jemanden mit Steinen bewerfen, Z.
181. napitnína, f. das Trinkgeld, Glas., nk.
182. narodíti se, -ím se, vb. pf. 1) zur Welt kommen, geboren werden, M., ogr.- Raič ( Kol.); Nekemu bogatcu se je sin narodil, vzhŠt.- Valj. ( Glas.); — 2) drevo se je narodilo, der Baum hat sich abgetragen, er hat sich durch vieles Tragen entkräftet, Cig., C.
183. naškrȃpljati, -am, vb. impf. = naškrapati, Jan., Glas.
184. natésati, -tę́šem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge (Holz) behauen; n. veliko hlodov; — 2) n. koga, abprügeln, Glas.; — 3) n. se, des Zimmerns satt werden.
185. neizbẹ́žən, -žna, adj. unvermeidlich, Cig. (T.), C.; neizbežne misli, Glas.; — stsl., rus.
186. nemarȃst, f. eine garstige Sache (največ psovka): ti nemarast ti kosmatinska, Glas.; uroki in vsa taka nemarast, SlN.
187. 2. neustrẹ́žən, -žna, adj. wählerisch, Cig.; bogatini, to so neustrežni ljudje, Glas.
188. nẹžnoglásən, -sna, adj. zartstimmig, Glas.
189. ničę̑murən, -rna, adj. 1) nichtsnutzig, nichtig, eitel, Mur., Jan., nk.; ( nav. nečimeren; nečimurni [= zanikarni] uk, Dalm.; zanašati se na nečimurne stvari, Dalm.); — eitel, eingebildet ( nav. nečimeren); ni bil ničemuren, Jurč.; ničemurni, samopridni kričaji, Str.; — 2) grimmig, ogr.- M.; ničemurna zver, Npr.- Glas.
190. nihȃłka, f. die Schaukel, C., Glas.; die Hängematte, Valj. (Rad).
191. nı̑ške, f. pl. = ničke, nečke, Mur., Cig., Vrtov. (Vin.), Notr.; — die Tretschemel am Webstuhl, Glas.
192. 2. nù, conj. = no, doch, aber, kajk.- Glas.
193. obẹlẹ́vati, -am, vb. impf. ad obeleti; weiß werden: falb werden (o setvi), C.; pustinja je obelevala in ozelenevala, Glas.
194. objasnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad objasniti; 1) aufheitern, Glas.; — 2) erläutern, Cig. (T.); tudi: objašnjevati.
195. obkràj, -krája, m. 1) der Rand: mesečni obkraj, Glas.; — das Schiffsbord, Cig.; — 2) das Gesims, C.
196. obládati, -am, vb. pf. überwältigen, bezwingen, besiegen, Mur., Cig., Jan., Glas., ogr., kajk.- Valj. (Rad); mesto je obladano in vzeto, Krelj; o. samega sebe, o. prehudobno naturo svojo, kajk.- Valj. (Rad); o. svet, ogr.- Valj. (Rad); den Sieg erringen, siegen, Cig., Krelj, Dalm., ogr., kajk.- Valj. (Rad).
197. oblakoplǫ́dən, -dna, adj. wolkenerzeugend: oblakoplodne gore, Glas.
198. obnam, adv. = iz začetka, izprva, Jan., Glas.
199. obréči, -réčem, vb. pf. 1) versprechen, Cig., Glas., Vrt., Zora, Levst. (Zb. sp.), v Brkinih- Erj. (Torb.); — ansagen: za drugi dan je bil obrečen velik shod, LjZv.; — 2) ausrichten, verleumden, Cig., Jan.; hudo o. koga, Dict.; obrečena nedolžnost, Ravn.; skrivaj o., Škrinj.- Valj. (Rad).
200. obrǫ̑dək, -dka, m. 1) = obrod, Cig., Jan., C.; — 2) die Frucht, das Product, Cig., Jan., C.; trtni o., der Rebensaft, Ravn.; — obrodki človeške domišljije, Glas.
201. obrȗnka, f. = obrunek 1), C., Glas.
202. obrȗnkast, adj. narbig, Jan., C.; obrunkaste roke, Let.- C.; obrunkasto lice, Glas.
203. obsẹ́dati, -am, vb. impf. ad obsesti; 1) belagern, Jarn., Cig., Jan., nk.; o. in naskakati trdnjavo, Levst. (Zb. sp.); — sich auf etwas lagern: mrak je obsedal zemlji lice, Glas.; — 2) sitzen zu bleiben pflegen, C.
204. obstǫ́nj, adv. = zastonj, C.; = za obstonj, Meg., Krelj; (za obstunj, vzhŠt.- Valj. [ Glas.]).
205. ocẹ́jati, -am, vb. impf. ad ocediti; abseihen; von einem Gegenstande eine Flüssigkeit allmählich abrinnen lassen; o. se, durch langsames Abrinnen von einer Flüssigkeit befreit werden; posoda se oceja; nebo se po malem oceja, es regnet kleinweise, Slom.; — o. se, langsam abrinnen: studenčki se ocejajo v potok, Glas.; sveča se oceja, das Licht fließt, Jan.
206. odgȃnjati, -am, vb. impf. ad 1) wegtreiben, fortjagen, zurückjagen, entscheuchen; abwehren, Cig.; o. skrbi s pitjem, Cig.; o. kupce, die Kunden vertreiben, Cig.; — 2) ausschlagen, Triebe ansetzen, treiben; drevje že odganja; živ jezik je drevo, ki vedno odganja, Glas.
207. odjẹ̀zd, -jẹ́zda, m. der Abritt, Cig.; pripravljen k odjezdu sedi na konju, Glas.
208. odjȗga, f. das Thauwetter, Cig., Jan.; sneg se ne taja, ker ni prave odjuge, Glas.; tvoja obljuba pa zimska odjuga, Npreg.- Kres; Ti lastov'ca preljuba, Z odjugo v sleme prideš, Vod. (Pes.).
209. odlȃšək, -ška, m. der Aufschub, der Verzug, Cig., Jan.; brez odlaška, unverzüglich, Cig., Jan.; odlaški so odnaški, Glas.; ( prim. odkladek); — die Frist, Cig., Jan.
210. odlẹ̀sk, -lẹ́ska, m. der Wiederschein, Jan., C.; o. daljnih bliskov, Glas.
211. odmajávati, -am, vb. impf. ad odmajati; 1) locker machen, jvzhŠt.; — 2) den Kopf schütteln (zum Zeichen der Verneinung): neverno je odmajaval, Levst. ( Glas.).
212. odnȃšati, -am, vb. impf. ad odnesti; 1) wegtragen, forttragen; eden kopa, drugi zemljo odnaša; — veter pleve odnaša; voda breg odnaša; spanje odnašati, Cig.; pete o., Fersengeld nehmen, fliehen, Glas., ZgD.; — o. komu, jemandem etwas nachtragen, Jan.; das Gepäck tragen: starikava baba nama je odnašala in pot kazala, Jurč.; — zadnjo premo o., voz o., den Hintertheil des Wagens heben und überstellen, Z., jvzhŠt.; wegschieben: odrivači kolesa odnašajo, da se ob zid ne zadevajo, Levst. (Cest.); — čoln odnaša, (treibt ab), Cig.; — 2) = odlašati, verschieben, Mur., jvzhŠt.- C., Jsvkr.; — 3) o. se, sich berufen, Cig. (T.); — o., se sich beziehen, nk.; ( prim. odnos).
213. odrèd, -rę́da, m. die Abtheilung, Glas.; službeni odredi, die Dienstesabtheilungen, DZ.; das Detachement, DZ., Nov.
214. odsǫ́diti, -im, vb. pf. 1) durch ein Urtheil absprechen, aberkennen, o. komu kaj, Cig.; — 2) als Antheil, Schicksal bestimmen, bescheiden, M., Z.; Bog nam ni odsodil tega veselja, Levst. (Zb. sp.); rojenice so rojenčku dobro odsodile, Glas.; — 3) aburtheilen, DZ.; entscheiden, Zora.
215. odzvončáti, -ȃm, vb. pf. aufhören zu läuten: ovce so polegle, odzvončale in odbeketale, Glas.
216. oglı̑nək, -nka, m. der Rist, Bes.; črevlje si prerezati na oglinkih, Andr.; črevlji so me ožulili po členkih in oglinku, Glas.
217. ógnjev, adj. Feuer-, des Feuers, Mur.; "ognjeva gorkota", pravi kmet, Levst. ( Glas.).
218. oklȃdək, -dka, m. = obkladek, der Umschlag, Mur., Cig., Jan., DZ.; — čutiti palični o., die Schläge fühlen, Glas.
219. okŕnjenje, n. die Verstümmelung, Cig., Glas.
220. oljeníca, f. 1) der Ölkrug, C.; — 2) die Öllampe, Jan.; pozno v noč pri oljenici presti, Glas.; — 3) = oljarnica, Jan.
221. ometováti, -ȗjem, vb. impf. 1) ad 2. ometati I.; (mit Mörtel) bewerfen, berappen; — 2) ad ovreči; bestreiten, anfechten, nk.; tega mu nihče ne bo ometoval, Glas.
222. opəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) mit dem Stoßhobel abhobeln, Cig., C.; — 2) o. se, (sich) anstoßen, Jarn.; — 3) o., einen Ausschlag bekommen: jezik od tobaka opahne, C., Glas.
223. operẹ́ti, -ím, vb. pf. vermodern, M.; operel, morsch: stare, operele deske, Glas.; pivka bobna po operelem deblu, Zv.
224. 2. opírati, -pı̑ram, vb. impf. ad oprati; abwaschen; rudo, pesek o., Erz, Sand schlämmen, Cig.; — o. se, trinken, saufen, Glas.
225. opíščiti se, -im se, vb. pf. 1) sich mit einem Ausschlag (Bläschen) bedecken: koža se opišči, Glas.; — 2) te (vinske) trte se še opiščijo, diese Reben werden sich noch erholen, Ip.- Erj. (Torb.).
226. opǫ́kəł, -kla, adj. 1) schrundig, Jarn.- Cig., Jan.; opokla skala, Glas.; — rissig: opoklo steklo, Z.; — dunkel, Cig.; — 2) roh, stumpfsinnig, gefühllos, Cig., Jan., C., UčT., ZgD., Gor.- M.; ohne Ehrgefühl, Gor.; keck, rücksichtslos, Gor.; ne imeti nič zarobljenega, opoklega na sebi, Ravn.; — blasiert, Cig. (T.).
227. opotíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad opotekniti; 1) vorwerfen, Cig., Jan., Glas.; naj bom ves malopridnež, ako vam bom kdaj kaj opotikal, Levst. (Zb. sp.); — 2) o. se, mit den Füßen anstoßen, straucheln, stolpern; ves se lakote opotičem, Ravn.; — zögern, zaudern, Cig., M.
228. 2. oprę́sti, -prę́dem, vb. pf. umsinken, zusammensinken, Cig., Jan.; od strahu o., Bes.- C.; od slabote o., Gor.- Mik.; od lakote o., Glas.; — zugrunde gehen, Cig., Jan.; živina je opredla, Ravn.; — fallen: Benetke bodo opredle, Vod. (Izb. sp.); opredel je, er ist mit seinem Vermögen fertig, Cig.; es ist aus mit ihm, Bes., Kr.
229. oprę̑šnik, m. die Leinöldrüse, die Leinöltrester, Gor.; — tudi neka psovka malopridnemu človeku: zopet ne bo nocoj domu mojega oprešnika, Glas.
230. oprę́zati, -am, vb. impf. = oprezovati, Svet. (Rok.); tudi: o. se, Glas.
231. oslẹdíti, -ím, vb. pf. aufspüren, auf die Spur kommen: o. koga, Mur., Cig., Jan., Mik., Levst. (Zb. sp.); pes zverjačino išče in osledi, Hip. (Orb.); o. zlato žilo, Glas.
232. osmúkniti, -smȗknem, vb. pf. abstreifen; o. perje z veje; — o. koga, jemandem einen Hieb mit einer Peitsche oder Ruthe versetzen, Levst. (Rok.); konja osmukne in potem zdrdra, Glas.; — veja ga je osmuknila, der Ast hat ihn gestreift, Levst. (Rok.).
233. 2. osnják, m., Mur., Glas., pogl. osinjak.
234. ostaríčiti, -ı̑čim, vb. pf. 1) alt machen: ljudje se znajo omladiti in ostaričiti, Glas.; — 2) alt werden (von Bäumen), Nov., Vrtov. (Km. k.).
235. ostríca, f. 1) die Schärfe, die Schneide, Cig., Jan., DZ.; britvina ostrica, pravi kmet, Levst. ( Glas.); — 2) der Felsenzacken, Cig.; — 3) neka riba, C., Ip.- Erj. (Torb.); — 4) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — das Cyperngras (cyperus), Tuš. (R.); rumena o., das gelbliche Cyperngras (cyperus flavescens), C.; — die Schmiele (aira), Cig., C., Medv. (Rok.).
236. oškrápəł, -pla, adj. rindig, krustig, Z., C.; oškrapla zemlja, infolge der Dürre rauher, spröder Boden, C., Z.; rauh: oškrapla jedra, Glas.; — prim. škorlup.
237. otẹsnjȃva, f. die Einengung, die Einschränkung: brez ovir in otesnjav, Glas.
238. ovẹ́dẹti, ovẹ́m, vb. pf. 1) in Erfahrung bringen, erheben, ermitteln, Cig., Jan., Naprej- C., DZ.; mejači so vse čisto ovedeli, Glas.; z navodom o. kaj, Levst. (Nauk); — 2) o. se = zavedeti se, zum Bewusstsein kommen, C.; — precej se bodo ovedeli, sie werden sich sogleich erinnern, Svet. (Rok.); ovedel se je, das Licht ist ihm aufgegangen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
239. ovíhniti, -vı̑hnem, vb. pf. das Übergewicht bekommen, umsinken, Cig., Jan.; raz konja ovihniti, (ovehniti) Glas.
240. ožę̑mčək, -čka, m. eine Art Käse in Kugelform, Kamnik- M., Z.; ožemčke narejajo iz sladkega, zasiranega mleka; sir ožemajo z rokami in ga zvaljajo v kroglo, debelemu jabolku podobno, Glas.
241. palíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) prügeln, Gor.; — 2) stoßen: v pekel koga p., Glas.; — 3) páličiti = žokati, (palčiti) ogr.- C.
242. panja, f., Trst. ( Glas.), pogl. panjava.
243. pápa, f. 1) das Essen, die Speise (v otročjem govoru); dobra pupa in papa, Glas.; — 2) pl. pape = žrelo, der Rachen, vzhŠt.; strašen plamen je gorel lintveru (= lintverju) iz pap, Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
244. páščiti se, -im se, vb. impf. sich bestreben, Dict., Jan.; sich bemühen, trachten, Krelj; p. se za kaj, sich um etwas kümmern, ogr.- C.; — sich sputen, sich beeilen, Dol.- Cig., Glas., vzhŠt., BlKr.; p. se kam, irgendwohin eilen, ogr.- C.
245. péta, f. 1) die Ferse; od glave do pete, vom Kopf bis zur Ferse; biti komu za petami, jemandem auf dem Fuße nachfolgen; tuja vrata naju bodo po petah tolkla, = in der Fremde wird man uns zur Thüre hinausjagen, Glas.; kaj si mi vedno za petami! na pete se komu obesiti, fortwährend hinter jemandem her sein, ihm auf dem Fuße nachfolgen, Cig.; kdor nima v glavi, mora imeti v petah (reče se, kadar kdo mora nazaj iti po kako pozabljeno reč); pete odnesti, entrinnen, entkommen; = p. unesti, umekniti, Cig.; pete je pobral v nevarnosti, Jurč.; pete pokazati, den Rücken kehren, fliehen, Jan.; biti komu na pete, jemandem hart zusetzen, ihn hetzen, Cig.; potrebno je, kakor trn v peti = es ist nicht nothwendig, es ist schädlich, Mur.; — 2) der Absatz am Schuh; — das Hackenstück (die Ferse) am Strumpf; — 3) der Drehzapfen an einer Thüre, C., Cig. (T.); — tudi: die Vertiefung, in der sich ein Zapfen dreht, Lašče- Levst. (Rok.); — 4) der Sensenkiel, der Sensennagel, Cig.; — 5) das hintere Ende der Schlittenkufe, Poh.; — 6) pete = vznožje, der untere Theil des Bettes, wo man mit den Füßen ruht, C.; — 7) tramova p., das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — 8) plugova p., die Pflugschleife, C.; — tudi: die Pflugsohle, Jan. (H.); — 9) der Kolbenschuh am Gewehre, Jan. (H.); — 10) p. kruha, ein Keil Brot, SlN.- C., Zora; — 11) babje pete, eine Art Schwamm, vzhŠt.- C.; — gen. nav. petę̑.
246. petrih, m. 1) eine Art Gras: der Sumpfweiderich, C.; — 2) = putrih, Glas.
247. pı̑čmot, m. 1) eine Art Amphibium, Ščav.- C.; — 2) ein boshafter Mensch, Glas., Ščav.
248. pitnína, f. das Trinkgeld, Glas.
249. pívati, -am, vb. impf. zu trinken pflegen, C., Nov.- Mik., Notr.- Levst. ( Glas.).
250. plahútati, -am, vb. impf. mit den Flügeln schlagen, flattern, Jan.; kokoši s perotmi plahutajo, Z., Ig (Dol.); mit den Kleidern im Gehen Wind machen, übhpt. eilig gehen, C.; val plahuta, die Woge brandet, Glas.; — ( fig.) im Reden Wind machen, schwindeln, C.
251. plaščàt, -áta, adj. = ploščat, platt, flach, Mur.; p. kakor treska, Glas.
252. platnjàv, -áva, adj. verschmitzt, tückisch: platnjavo gledati, Bes., Glas.
253. 1. plẹ́na, f. 1) der Bruch, die Scharte, der Schiefer ( z. B. vom Eisen), Cig., Svet. (Rok.); die Straube an eisernen Werkzeugen, Cig. (T.); "kadar se železo ali jeklo v tenkih platničicah ali kožicah lupi, vele, da ima plene", Lašče- Erj. (Torb.); — zvon je imel pleno, zato ni dobro pel, Gor.- Levst. (Rok.); — 2) eine dünne Platte: vapnenec se lomi na plene, Erj. (Min.); kamenje se lomi po plenah, Štrek., Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); glinasta p., der Thonschiefer, C.; — die Eisenschlacke, Z.; — 3) die Glasblase, V.-Cig.; — 4) eine Lage Holz, M., Z.; — eine Reihe Schindel, Stroh oder Ziegel am Dache, Z., C., Poh.; streha v dve pleni, iz klanih smrekovih deska, Glas.; — 5) das Schindeldach, Rez.- Baud.; — streha na stebrih brez sten, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
254. plivẹ́ti, -í, vb. impf. plivi mi, es ist mir wabbelig o. brecherlich, Z.; tudi: plivi se mi = slabo mi je v želodcu, da se mi sline nabirajo v ustih, Glas.; — prim. pljeveti.
255. 2. plóha, f. 1) = pleme, C.; svinjo za ploho imeti, Trst. ( Glas.); — 2) die Abstammung: človek bavarske plohe, C.; die Gattung, Jan.; — prim. 2. pleh.
256. plǫ́həlj, -hlja, m. der Stümper, Glas.
257. 2. plòsk, plóska, m. 1) das Flache, die Fläche, Mur., Cig.; na p. zdelati, abplatten, Cig.; na p. pobiti žrebelj, den Nagelkopf flach schlagen, Gor.; desko na p. položiti, das Brett flach legen, Z.; s ploskom pasti, flach fallen, Z.; štorklja si dela gnezdo precej na plosk, Glas.; — der flache Theil des Hammers (die Bahn), Cig.; — die Bahn für den Laufkarren im Bergbau, Valj. (Rad); — 2) die Steinplatte, C.; — die flache Klinge ( z. B. eines Degens), Cig.; — das Sägeblatt, C.; — 3) die Karausche (carassius vulgaris), Gaziče na Krki- Erj. (Torb.); — der Plattwurm (planaria lactea), Erj. (Z.).
258. plúti, plújem, plóvem, vb. impf. schwimmen, Jan., C., Skal.- Let., Gor.- Levst. ( Glas.), Ben.- Kl., Savinska dol.; nismo mogli ne pluti ne bresti, Gor.; riba pluje, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — schiffen, Cig., C.; ladja po valovih tjakaj plove, Dalm.; blago k vam plove (strömt zu), Trub.; fliegen: ptič, divji petelin pluje, Mik., Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — Oj kolikrat mi v gorsko stran — Plujo oči, LjZv.; — fließen: morje plove (ist unruhig), C.; vse je s krvjo plulo, alles floss von Blut, Guts. (Res.)- Mik.; tvoje telo je s krvjo močno plulo, Kast. (Rož.).

   1 59 159 259 359 459  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani