Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (9.101-9.200)

  1. mráčən, -čna, adj. 1) dämmerig, dunkel; mračno je; düster, trüb; mračno vreme; — mračne misli, mračen obraz, nk.; — 2) mračen človek: kdor ne vidi več po solnčnem zahodu, nachtblind, C.
  2. mračník, m. 1) der Verdunkler, Cig.; — 2) = mračnjak, der Finsterling, Jan.; — 3) der Nachtschwärmer, Guts., Jarn., Cig.; — 4) = netopir, Guts., Jarn., Jan., C., KrGora, Kor., Savinska dol.
  3. mrakóta, f. die Dunkelheit, Jan., C.
  4. 1. mrámor, mrámora, mramóra, m. 1) die Werre, die Maulwurfsgrille (gryllotalpa vulgaris), Dict., Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Lašče- Erj. (Torb.), Št.; — 2) der Beinfraß, C., Z., Dol.; m. ga jẹ́, er hat den Beinfraß, Z., Dol.; — pl. mramori, die Scropheln, Savinska dol.- C.; — živinska bolezen: die Auflockerung des Hinterkiefers, der Winddorn, Strp.; — ein Hautgeschwür beim Rinde, SlGor.
  5. mrȃvəc, -vca, m. = mravlja, C.
  6. mravı̑nəc, -nca, m. 1) = mravlja, Jan., Lašče- Levst. (M.); pos. das Ameisenmännchen, Levst. (Beč.); — 2) pl. udni mravinci, das kribbelnde Gefühl beim Einschlafen der Glieder, C.
  7. mrávlja, f. 1) die Ameise (formica); črne, bele, rjave mravlje; — 2) pl. mravlje, ein kribbelndes Gefühl, das Schauergefühl; mravlje so me obsule, es läuft mir ein Schauer über die Haut, mich befällt ein Schauer, Cig.; = mravlje me obletajo, Fr.- C.; = mravlje mi lezejo po životu (hrbtu), jvzhŠt.
  8. mravlják, m. = mravljinčar, der Ameisenfresser, ogr.- C.
  9. mrávljevka, f. das Leinblatt (thesium linophyllum), C.
  10. mravljı̑nčar, -rja, m. 1) der Ameisenfresser (myrmecophaga jubata), C., Erj. (Ž.); — 2) = legen, der Ziegenmelker, die Nachtschwalbe (caprimulgus europaeus), Cig., Jan., C.; = pikčasti m., Vrt.
  11. mravljı̑njak, m. = mravljišče, der Ameisenhaufen, Mur., Cig., Jan., C., Št., kajk.- Valj. (Rad); (-ják), Valj. (Rad).
  12. mravljı̑novəc, -vca, m. = mravljišče, Mur., C., Danj. (Posv. p.).
  13. mravljíšče, n. der Ameisenhaufen; ( fig.) m. pregrešnih želj, Slom.- C.
  14. mráziti, mrȃzim, vb. impf. 1) mrazi, es kaltet, Cig., LjZv.; mrazi me, es fröstelt mich, ich empfinde Frost; m. ga je jelo, es überfiel ihn ein Fieberfrost, Cig.; — mrazi se, es wird kalt, es kältet aus, Cig.; — 2) m. koga, verhasst, verächtlich machen, Cig., Jan., ogr.- C.; obrekovavci me mrazijo pri Vas, Levst. (Zb. sp.); vsakteri sam sebi vse svoje življenje mrazi, ostudno in ostro dela, Krelj; — verfeinden: dva draga m., Prip.- Mik.; — 3) m. koga, jemanden anfeinden, ihm grollen, Jan.; hassen, ogr.- C.
  15. mrȃznica, f. 1) fieberhafte Kälte, Ljub.; — 2) der Eisnebel, der Frostrauch, V.-Cig., Jan., C., UčT., Gor.; ves dan se po Ljubljani mraznica vlači, Ljub.; — 3) mraznice, einzelne, bei großer Kälte in der Luft herumfliegende, kleine Schneeflocken: mraznice naletavajo, Gor.; — 4) das Glatteis, C.; — 5) neko jabolko, C.
  16. mȓc, m. der Menschensame, C.
  17. mŕcati, -am, vb. impf. ausmergeln, völlig entkräften, vzhŠt.- C.
  18. mrcetína, f. das Aas, C.
  19. mrcína, f. 1) das Aas, Cig., Jan., M., C., Polj., SlGor., BlKr.; — 2) velika žival ( zaničlj.), BlKr., SKr.; — 3) psovka ( pos. lenemu človeku), Mur., Dol., SlGor., jvzhŠt.; ti pa si, pasja mrcina, oderuh, Jurč.
  20. mrcı̑nščak, m. psovka, C.; — prim. mrcina.
  21. mŕckati, -am, vb. impf. murrende oder knurrende Laute von sich geben (vom Hornvieh), Mur.; = 2. mrčati, C.
  22. mrcváriti, -ȃrim, vb. impf. schinden, zerfleischen, Dict., Cig., SlN.- C.; suh dedek je mrcvaril in rezal kuhanega koštruna, LjZv.; misshandeln, Cig., jvzhŠt., BlKr.; teple, suvale in mrcvarile so ga, LjZv.; otroci mrcvarijo mačko = po rokah jo valjajo in prenašajo, Dol.; — quälen: (gospoda) oratarja zatira in mrcvari, LjZv.
  23. mŕčast, adj. übelgelaunt, Jarn., Mur., Cig., C.
  24. 1. mŕčati, -ím, vb. impf. 1) sich verfinstern, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); solnce mrči, C., Notr.- Levst. (M.); luna mrči, C.; luna začne mrčati, Nkol.- C.; — 2) trübe sein (vom Wetter), SlGor.- C., Z.; — 3) launen, übler Laune sein, Guts., Z.
  25. 3. mŕčati, -í, vb. impf. mrči = mršči, prši, es rieselt, M., C.; = iz megle drobi, C.
  26. mrčesojẹ̑dəc, -dca, m. der Ungezieferfresser (ptič), C.
  27. mrčę́zati, -am, vb. impf. schlecht brennen: luč mrčeza, C.; — prim. 1. mrčati.
  28. mȓd, m. die Grimasse, SlGor.- C.
  29. mŕda, f. 1) der After, V.-Cig., Mik.; der Steiß des Geflügels, Cig., Jan., Gor.- M., C.; kurja m., C.; — 2) die Grimasse, Cig., Jan., Cig. (T.); kisla m., saures Gesicht, Ravn.; — mrdo napeti, narediti, kazati, den Mund verziehen, ein saures, verdrießliches Gesicht machen; — 3) človek, ki z usti giblje, a ne govori, Notr.; — 4) ovčje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  30. mŕdast, adj. grimassig, C.
  31. mȓdati, -am, vb. impf. 1) hin und her bewegen, Cig., Mik.; den Steiß hin und her bewegen (vom Federvieh), Cig.; z zadnjo oplatjo gibati (pri hoji), C., Ig (Dol.); z repom m., wedeln, Mur.; z nosom m., die Nase rümpfen, Dict., Mur., Cig., Krelj, Dol.; z usti m., den Mund aufwerfen, Dalm.; ungeschickt und mit Grimassen essen, C.; — z usti gibati a ne govoriti, Notr.; — mrdati, das Gesicht verziehen, Jan., C., M.; m. se, Grimassen schneiden, Jan.; — 2) sich begatten, C., Trst. (Let.).
  32. mŕdavka, f. neko jabolko, C.
  33. mrdȃvsati, -am, vb. impf. wie ein Hase essen, C.
  34. mȓdəc, -dca, m. ein saures, verzogenes Gesicht, eine unwillige Miene, Cig., Jan., C.; mrdec narediti, C.
  35. mȓdež, m. das Trotzgesicht, C.
  36. mrdljáti, -ȃm, vb. impf. jesti in m. = jesti, kakor brezzob starček, C.
  37. mŕdniti, mȓdnem, vb. pf. eine Grimasse machen, M., C.; z nosom m., die Nase rümpfen, Cig., M., SlN.- C.
  38. mrdǫ́liti, -ǫ̑lim, vb. impf. = mrdati, C.
  39. 1. mrẹ́na, f. eine feine Haut, das Häutchen; — vodena m., das Schafhäutchen (das die Frucht im Mutterleibe umgibt), V.-Cig.; — das Zwerchfell, Danj.- Mik.; — m. na očesu, der Augenstar; mrena se mu dela, er bekommt den Star; mreno sneti iz punčice, Slom.; — die Milchhaut, die Breihaut, C.; — prim. lat. membrana, Mik. (Et.).
  40. mrẹ̑nka, f. 1) eine in das Netzfell eingewickelte Wurstspeise, Mur.; eine Art Braten aus den Füllüberbleibseln der Weißwurst, vzhŠt.- C.; — der Netzbraten, der Jungferbraten, C.; — 2) ein dummes Weib, Mur.
  41. mrẹ̑st, m. die Brunft der Katzen, kajk.- Valj. (Rad), Cv.; — žabji m., der Froschlaich, C.
  42. mrẹstíti se, -ím se, vb. impf. brunften, sich begatten, C.; zdaj se gadi mreste, Borjana v Kotu- Erj. (Torb.); divji petelin se mresti (balzt), SlN.; jeleni se mreste, Svet. (Rok.); — prim. brestiti se, koren: ners-, Mik. (Et.).
  43. mrẹ́žast, adj. netzförmig, Netz-; mrežasto delo, das Netzwerk, Cig. (T.); m. posnemek, gestrickte Gestalt ( min.), Cig. (T.); — netzig, fetzig, C.; — gitterförmig, Cig.
  44. mrgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. blöken (o ovcah), C.; — stammeln, vzhŠt.- C.
  45. mrgolȃzən, -zni, f. = golazen, das Ungeziefer, SlN.- C., Bes.
  46. mrgolíšče, n. ein Ort voll wimmelnder Thierchen oder Ungeziefers, Jarn., Cig., C.
  47. 1. mŕha, f. das Aas; pasja, mačja m., C.; orli čutijo mrho, Jsvkr.
  48. 2. mŕha, f. das Vieh, Habd.- Mik., C.; — die Mähre; kupil sem neko mrho, ki ni za rabo; — psovka: mrha ti grda! — prim. marha; stvn. meriha, marha, nvn. Mähre, Mik. (Et.).
  49. mrháč, m. 1) ein elendes Thier, C.; — 2) der Faulenzer, C.
  50. mȓhar, -rja, m. 1) der Aasfresser, Cig., SlN.; topi mrhar (o jastrebu), Erj. (Izb. sp.); — = medved, Frey. (F.); — der Aasgeier (neophron percnopterus), Cig., Jan., Erj. (Z.); — die Aasfliege, Jarn., C.; — 2) der Abdecker, der Schinder, Cig., Jan.
  51. mrháriti, -ȃrim, vb. impf. z "mrho" psovati, Fr.- C.
  52. mŕhav, adj. 1) = mršav, mager, C.; — 2) faul, träge, C.
  53. mrhóta, f. das Aas, C.
  54. mrhovı̑nəc, -nca, m. der Aasgeier, C.
  55. 1. mȓk, m. die Verfinsterung: solnčni, mesečni m., die Sonnen-, Mondesfinsternis, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes., Zora; polni, obročasti, delni m., totale, ringförmige, partielle Finsternis, Jes.; — das Dunkel, (tudi o barvi), C.
  56. 2. mȓk, m. 1) das Murren, C.; ni kvrka ni mrka, Ist.- C.; — 2) malobeseden, nepriljuden človek, SlGor.
  57. mȓkaj, ( gen. mrčę́sa, Dol.), m. 1) das Ungeziefer, (mrkej) Mik., Ravn.- Valj. (Rad); — 2) psovka, C.; ti mrkaj ti! Dol.; — tudi: mrkàj, Jan.; ne bodi mrkaj ("mrké")! Olimje ( Št.)- Kres; — prim. markaj.
  58. mŕkati, mȓkam, vb. impf. 1) sich verfinstern: solnce luna mrka; m. se, dämmern, Abend werden, C.; — 2) blinzeln, Mur., Met., Mik.; z očmi m., mit den Augen winken, C.
  59. mrketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. meckern, Mur.; — murren, C.
  60. mrkəvčàn, -ána, m. die wilde Möhre, C.
  61. mrkəvčnják, m. die wilde Möhre, C.
  62. 2. mŕkniti, mȓknem, vb. pf. einen Murrlaut vernehmen lassen, mucksen, C.
  63. mrkòt, -óta, m. das Gemurre, C.
  64. mrkúžav, adj., Hal.- C., pogl. makužav.
  65. mȓkva, f. = mrkev, Mur., SlGosp.- C., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.), Tuš. (R.).
  66. mȓkvica, f. dem. mrkva; gelbe Rübe, Mur., C., Ptujsko polje- Erj. (Torb.); eine in den Samen zur Unzeit schießende Möhre, Cig.; razrasel koren, Gor.; — der wilde Pastinak, die wilde Möhre, Alas., Hip. (Orb.), Cig.
  67. mrlȃd, f. das Aas, Cig., M., ogr.- C.
  68. mȓləc, -lca, m. der Todte, die Leiche, Meg., Jan., C.; mrlca neso vunkaj, Trub.; (mrłəc?).
  69. mrlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) schwach brennen, schwach schimmern, Mur., Cig., Jan., C.; nekoliko zvezd je mrlelo na nebu, Glas.; lahke, redko razstlane oblačice so mrlele po obzorju, LjZv.; — 2) schwach sein, hinsiechen, C.; tri mesece mrli brez sluha in vida, Zora; in Gedanken vertieft ruhig dasitzen, Z.; — 3) wenig regnen, M.; rieseln: n. pr. droben dež mrleje (= mrli), Krn- Erj. (Torb.); iz megle mrli, C.
  70. mrlı̑čnica, f. die Todtenkammer, C., Levst. (Pril.).
  71. mrlı̑njak, m. die Aasfliege, C.; — der Aaskäfer, C.
  72. mrlízgati, -am, vb. impf. 1) = mrlezgati, langsam, ohne Lust, wählerisch essen, Jarn., C., Dol.; — 2) mit dem Wasser plätschern ("pritscheln"), Mur., Cig.
  73. mrljȃd, f. = mrlad, das Aas, C.
  74. mrlják, m. = mrtvaški prt, Cig., Jan., M., C., Vrt.
  75. mŕmər, -mra, m. das Gemurmel, C.
  76. mrmrȃvəc, -vca, m. der Murrer, der Murrkopf; v nevolji smo mrmravci, v sreči gizdavci, C.
  77. mrmulíka, f. großer Goldklee, gelber Hopfenklee (trifolium agrarium), Dol.- Cig., Nov.- C., Medv. (Rok.).
  78. mrnjáti, -ȃm, vb. impf. murren, C.
  79. mrnjàv, -áva, adj. mürrisch, brummig: m. pes, človek, C.
  80. mrnjȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. miauen, vzhŠt.- C., kajk.- Kres.
  81. mȓs, m. mesna jed, posebno o postnem času, Z., C.
  82. mrsálọ, n. der Schneller am Gewehre, vzhŠt.- C.
  83. mŕsavəc, -vca, m. der Schneller am Gewehre, vzhŠt.- C.; — der Drucker beim Bogen, C.
  84. mŕsən, -sna, adj. Fleisch-: mȓsni dan, der Fleischtag, Cig.; mrsno jelo, die Fleischspeise, Dol.- Cig.; mrsna jed (o postnih dneh), C.
  85. 1. mŕsiti, -im, vb. impf. 1) durch Fleischgenuss die Faste brechen, Dol.- Cig., C., BlKr.; mrsila sem, Svet. (Rok.); übhpt. Fleisch genießen, C., Mik.; — an einem Fasttage die Nüchternheit brechen, Fr.- C.; m. se = mrsiti, Fleischspeisen genießen, die Faste brechen, Mik., Dol.; — m. se, sich letzen, Ip.- Mik.; — 2) m. se, sich mit einem Weibe abgeben, caressieren, Hal.- C.; — läufig sein (o kobili), C.; (o zajcih), Pohl.- C.; — 3) verwirren; lase m., Fr.- C.; (tudi hs.).
  86. 2. mŕsiti, -im, vb. impf. ( pf.?) = meziti, bewegen, erschüttern, C.; = prožiti: m. puško, lok, vzhŠt.
  87. mȓsnik, m. der Fleischtag ( opp. postnik), C.
  88. mrsnína, f. mesne jedi o postnem času, C., Z.
  89. mŕsniti, mȓsnem, vb. pf. bewegen, erschüttern, C.; ( vb. impf.): ljudi je bilo, da se je vse mrsnilo, vzhŠt.- C.
  90. mrstíti se, -ím se, vb. impf. = mrestiti se, C.
  91. mŕšast, adj. faul, C.
  92. mŕšav, adj. 1) mager, abgezehrt, Habd., Cig., Jan., Prip., BlKr.- Mik.; — 2) struppig, C.; zerzaust: dekla mršavih las, Jurč.
  93. mršavẹ́ti, -ím, vb. impf. abmagern, Cig., Jan., C.
  94. mrščȃnje, n. rieselndes Gefühl, Cig.; — der Rheumatismus, C.
  95. mŕščati, -ím, vb. impf. 1) rieseln, fein regnen, Dol.; jarbola se pomaka v mrščeče pene, Glas.; — 2) rieseln (vom Gefühl), Jan.; po kosteh mi mršči, ich habe den Rheumatismus, C.
  96. mŕščiti, -im, vb. impf. 1) runzeln: čelo m., Cig.; m. se, runzelig werden, Cig., Jan.; — 2) m. se, sich sträuben: bolnemu živinčetu se mršči dlaka, Cig.; — 3) m. se, ein finsteres Gesicht machen, vzhŠt.- C.; — prim. hs. mrska, die Runzel.
  97. mršè, -ę́ta, n. das Hausthier, C.; — die Schindmähre, Z.
  98. mršenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) summen, rauschen, tosen (o mnozih nejasno, nerazločno govorečih ljudeh), C.; — 2) wimmeln, C.; — nam. mrščeneti?, prim. hs. mrštati, -im, knurren.
  99. mršę̑tina, f. das Aas, C.; — slaba govedina, C., Z.
  100. mrševı̑t, adj. struppig, C.

   8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101 9.201 9.301 9.401 9.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA