Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (8.801-8.900)

  1. mladè, -ę́ta, m. junger Mensch, Jan., Let.; — das Junge, C.
  2. mladę́nče, -eta, n. das Knäblein, C.
  3. mladę́nič, m. 1) der Jüngling; — star m., ein alter Junggesell, ein Hagestolz, Jan. (H.); — 2) pl. mladeniči, das Brautpaar, BlKr.; — 3) das Junge: za svoje mladeniče skrbeti, Krelj; — 4) der Neumond, ogr.- C.
  4. mladę́nka, f. 1) das Mädchen, Jan., Prip.- Mik., Žnid.; Mladenke me srečavajo, Npes.- Vod. (Pes.); Ni take je mladenke, Ko naše je krvi dekle, Preš.; mladeniči in mladenke, LjZv.; — 2) die Kindbetterin, C.; — 3) krava po teletu, dokler ima še mleka, Krn- Erj. (Torb.).
  5. mladę́nkinja, f. = mladenka 1), vzhŠt.- C.
  6. mladę̑tina, f. die junge Brut, C.; — junger Waldbestand, Litija- Svet. (Rok.).
  7. mladę̑zən, -zni, f. 1) die Jugend, ogr.- Mik., C.; — 2) junge Leute, Bes.- C.; knjige za m., Raič (Slov.).
  8. mladę̑znost, f. = mladezen 1), ogr.- C.
  9. mlȃdež, m. 1) der Neumond, C.; — 2) tri leta star trs, C.
  10. mladìč, -íča, m. 1) das Junge von einem Thiere; Abel mu prvega mladiča od svoje črede daruje, Ravn.; pos. mladiči, die junge Vogelbrut; orlovi mladiči, Ravn.; — 2) junger Bienenstock, Jarn., Mur., Cig., Jan., C., Met.; — 3) der Junge, junger Bursche, Cig., Jan., C.; — 4) mladiči, das Brautpaar, Dol.- Cig., Jan.; — tudi: mlȃdič, Valj. (Rad).
  11. mládičək, -čka, adj. sehr jung, Mur., C.
  12. mladı̑čnik, m. der Jungferschwarm, C.
  13. mladíkast, adj. einem jungen Triebe ähnlich: jung, Cig., C.
  14. mladína, f. coll. 1) die Jugend, die jungen Leute; — 2) die junge Brut o. Zucht, das Jungvieh, Cig., Jan., M.; — 3) neue Feldfrüchte, M.; junger, neuer Wein, C.; — 4) mesečna m., der Neumond, C.
  15. mladı̑nəc, -nca, m. junger Mensch: Popravdne starine Ovrže mladin'c, Vod. (Pes.); — junger Rebenstock, C.
  16. mladlẹ̑tək, -tka, m. der Frühling, Meg.- Mik., Mur., Jan., C.
  17. mladokljùn, -kljúna, adj. jungschnäbelig, Cig., C.; On ob drugi si pomladi Zbere ptiče mladokljune, Preš.
  18. mladolẹ̑təc, -tca, m. der Frühjahrheilige, C.
  19. mladọ̑st, f. 1) das Jugendalter, die Jugend; — mladost je norost, die Jugend hat keine Tugend; m. je radost, C.; — 2) = mladina, Preš.
  20. mladọ̑stnik, m. der Junge, der Bursche, Mur.; junger Lecker, C.
  21. mladožę̑nəc, -nca, m. der Bräutigam, ogr.- C.
  22. mladožę̑nka, f. die Braut, ogr.- C.
  23. 1. mláj, m. 1) der Neumond; nocoj bo mlaj; o mlaju, zur Zeit des Neumondes; — 2) der Schlamm, Muršec- M., Mik.; pos. blato na kamenju v vodi, vzhŠt.; — der Schweinekoth, ogr.- C.
  24. mlajína, f. coll. 1) die jungen Leute, die Jugend, Mur., C.; — junge Geschöpfe, C.; — 2) der Schlamm, C.; — 3) das Ungeziefer, ogr.- Valj. (Rad); prim. 1. mlaj 2).
  25. mlajíti, * -im, vb. impf. mit Schlamm überziehen, C.
  26. mlȃkarica, f. 1) ovca, ki se pase na mlakah (Sumpfwiesen), C.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  27. mlakóta, f. die Pfütze, C.
  28. mlákovica, f. das Pfützenwasser, C.
  29. mlakȗžar, -rja, m. neki polž, C., Robič ( Nkol.).
  30. mláščati, -ím, vb. impf. leise knisternde, scharrende Laute von sich geben: raki mlaščijo, voda v črevlju mlašči, C.; vino mlašči, kadar tiho vre, C.
  31. mlȃt, -ı̑, f. das Dreschen, Mur., Cig., Jan., C., Met., Mik.; dobra m., Dol.; izdačna m., vzhŠt.
  32. mlȃtba, f. das Dreschen, C.
  33. mlȃtčevka, f. die Drescherin, C.
  34. mlȃtčinja, f. die Drescherin, C.
  35. mlatíca, f. die Drescherin, M., C.
  36. mlatı̑čna, f. die Drescherin, C.
  37. mlatı̑łnica, f. die Dreschmaschine, Cig., Jan., C., Nov., DZ.
  38. mlatnína, f. der Drescherlohn, Cig., Jan., C.
  39. mlȃtva, f. = mlatev, Cig., Jan., C.; Balade pet' je mlatva prazne slame, Preš.
  40. mlẹ̑č, m. der Milchschwamm, Mur., Jan., Mik.; beli m., neka neužitna goba, C.; — die Wegewarte (cichorium intybus), Cig.; — der Löwenzahn (leontodon), C.; — kačji m., die Haferwurz, die Schwarzwurz (scorzonera), C.; — svinjski m., die Saudistel, die Gänsedistel (sonchus arvensis), Cig.
  41. mlẹ̑čarica, f. das Milchschaf, C., Bes.
  42. mlẹ̑čəc, -čca, m. dem. mleč; der Löwenzahn (leontodon), C., vzhŠt.; — die Wachsblume (cerinthe minor), Knežak na Pivki- Erj. (Torb.).
  43. mlẹ́čək, -čka, m. 1) rastlinski mlečni sok, Cig., Jan.; — 2) die Wolfsmilch (euphorbia), Cig., Jan., BlKr., M., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); bleda kakor m., Vrtov. (Km. k.); — garjavi m., cypressenartige Wolfsmilch (euphorbia cyparissias), Tuš. (R.), Medv. (Rok.); — krvavi m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Jan., C.; = krvni m., Cig.
  44. mlẹ́čiti se, -im se, vb. impf. Saft bekommen (von Früchten), C.
  45. mlẹ̑čnik, m. 1) mlad človek ( zaničlj.), C.; — 2) der Milchzahn; — 3) die Milchkanne, Cig.; — 4) mlečna jed: das Milchkoch, Cig.; — 5) der männliche Fisch, der Milcher, der Milchling, Cig.; — 6) die Wolfsmilch (euphorbia), Z., Dol.; — krvavi m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Tuš. (R.).
  46. mlẹčnína, f. 1) kar je iz mleka, C.; — 2) die Milchsteuer, Cig., Jan.
  47. mlẹ́kovica, f. die Milchsuppe, C.
  48. mlẹ̑stva, f. 1) das Melken, C.; — 2) die Biestmilch, bes. die durch Erwärmung dick gewordene Biestmilch, Dol.; pogl. mlezivo.
  49. mlẹ́ti, mę́ljem, vb. impf. 1) mahlen; Solnce sije, dežek gre, Malin melje brez vode, jvzhŠt.; mlena je, es ist geschehen, Cig.; — kdor prej pride, prej melje, wer zuerst kommt, mahlt zuerst; — zerreiben: barve m., Cig.; — abbröckeln: voda melje breg, das Wasser schwemmt das Ufer ab, Cig.; m. se, sich bröseln, zu Mulm werden, locker werden, Cig.; breg se melje, das Ufer wird unterspült, UčT.; zemlja, pesek, sneg se melje pod nogami, Z.; — kreisförmige Bewegungen machen: pes, tele z repom melje, C., Prip.- Mik.; — noga mi melje, der Fuß ist mir eingeschlafen, C.
  50. mlẹ̑tva, f. = mletev, C.; na mletvo prinesti, C.
  51. mlẹ̑tvina, f. 1) das Mahlgeld, Mur., Cig., Jan.; — 2) kar je za mletje, C.
  52. mlẹ́viti, -im, vb. impf. den Körper hinundherbewegen, hinundherwetzen, ogr.- C.
  53. mlẹ̑vka, f. der Mulm, der Flugsand, der Triebsand, der Bachsand, Cig., Jan., C., Levst. (Močv.); feiner Schotter, C.
  54. mlẹ́zina, f. die Biestmilch, Fr.- C.
  55. mlẹ́zivina, f. die Biestmilch, Fr.- C.
  56. mlı̑n, m. die Mühle; v mlin nesti; m. na sapo, die Windmühle, Jan.; = m. na veter, Cig.; m. na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; m. na tri tečaje (mit drei Gängen), Cig., Jan.; = m. na tri kolesa, Cig.; = na tri kamene, Jan.; m. na ladijah, die Schiffsmühle, DZ.; mlin melje, kar se mu naspe, = wie man in den Wald hineinruft, so schallt es wieder, Cig.; — noga v mlin gre = melje, der Fuß ist eingeschlafen, C.; — prim. 2. malin.
  57. mlínčast, adj. kernschälig: m. les, kernschäliges Holz, V.-Cig., C.; mlinčasta deska, C.
  58. mlínčav, adj. kernschälig, C.
  59. mlínčavina, f. kernschäliges Holz, C.
  60. mlínčiti, -im, vb. impf. 1) flach quetschen, Cig., Jan.; — 2) intr. kernrissig, kernschälig sein, C.; star kostanj mlinči, C.
  61. mlı̑nčnjak, m. = valjar, der Nudelwalker, C.
  62. mlı̑nica, f. 1/4 Metzen, vzhŠt.- C.
  63. mlinovína, f. die Mahlsteuer, SlGosp.- C.
  64. mlóhav, adj. = mlahav, Cig., Jan., C., DZ.
  65. mnǫ̑gič, adv. oft, C.
  66. mnogọ̑č, adv. oft, C.
  67. mnogonarǫ́dən, -dna, adj. mit vielen Nationen: mnogonarodna država, Nov.- C.
  68. mnogopomẹnljìv, -íva, adj. vielbedeutend, vielsagend, Cig., Jan., C.
  69. mnogopomẹnljívost, f. die Bedeutsamkeit, C.
  70. mnogostràn, -strána, adj. vielseitig, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  71. mnogostránski, adj. vielseitig, Cig., Jan., C., M., nk.
  72. mnogostrúžən, -žna, adj. mnogostružna reka, ein vielarmiger Fluss, C.
  73. mnogóta, f. die Menge, C.
  74. mnogoterákọ, adv. auf verschiedene Weise, C.
  75. mnogotę́riti, -ę̑rim, vb. impf. vervielfachen, C.
  76. mnogotę̑rost, f. die Mannigfaltigkeit, Mur., Cig., Jan., C.
  77. mnogoúdən, -dna, adj. vielgliederig, C.
  78. mnogovlȃdstvọ, n. die Vielherrschaft, die Polyarchie, Cig., C.
  79. mnǫ̑štvọ, n. die Vielheit, die Menge, Mur., Cig., Jan., Trub.- M.; m. živine in blaga, Dalm.; — die Mehrzahl, der Plural ( gramm.), C., Levst. (Sl. Spr.), Cv.
  80. množȃd, f. die Vielheit, die Fülle, C.
  81. mnǫ́žen, -žna, adj. vielfach, zahlreich, häufig, Mur., Cig., Jan., C., Levst. (Močv.); Bahači štirih množnejših Slave rodov, Preš.; Množni kakor žužki v lesu, Levst. (Zb. sp.); — množno število, die vielfache Zahl, die Mehrzahl, Cig., Jan.
  82. množı̑nski, adj. vielfach, zahlreich, C.; — Plural-, Jan.
  83. množı̑təv, -tve, f. die Vermehrung, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Multiplication, Jan., C., Cel. (Ar.).
  84. mnǫ́žnost, f. die Vielfachheit, die Menge, Mur., Cig., C.
  85. mocvír, -rja, m. = mocver, C., Z., Lašče- Erj. (Torb.).
  86. močȃd, f. die Feuchte, C.; — ein feuchter Ort, C.
  87. močȃdən, -dna, adj. feucht, C.
  88. močȃdnast, adj. feucht, C.
  89. močȃł, f. = močava 2), Jan., C.
  90. močaríljica, f. dem. močarilja, C.
  91. močȃva, f. 1) die Nässe, Mur., Cig., Jan., C., Notr.; — 2) der Sumpf, der Moorgrund, Jan., Mariborska ok.- C.; sumpfige Gegend, Goriš.- Štrek. (LjZv.).
  92. močȃvən, -vna, adj. sumpfig, C.; močavno seno, im Sumpf gewachsenes Heu, C.
  93. močavína, f. eine sumpfige Stelle oder Gegend, Jan., C.
  94. mǫ̑čəc, -čca, m. das Stärkemehl, die Stärke, Jan., C., Bes.
  95. močẹ̑łka, f. močelke, die Aufgussthierchen, die Infusorien (infusoria), Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Ž.).
  96. 2. mǫ́čən, -čna, adj. nass, feucht, Jan., C.; močno leto, ein nasses Jahr, Jan.
  97. močę́r, -rja, m. der Sumpf, C., Mik.
  98. močerádast, adj. schwarzgelb gefleckt, buntscheckig, Jarn., Cig., Jan., C.
  99. močerák, m. = močerad, C.
  100. močerǫ̑n, m. = močerad, C., jvzhŠt.

   8.301 8.401 8.501 8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101 9.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA