Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (8.701-8.800)

  1. məžkováti, -ȗjem, vb. impf. blinzeln, C.
  2. 2. məžljáti, -ȃm, vb. impf. blinzeln, C.
  3. məžljı̑vəc, -vca, m. der Blinzler, C.
  4. məžníca, f. das Augenlid, C.
  5. məžǫ̑čnik, m. der Blinzler, C.
  6. məžočnják, m. der Blinzler, C.
  7. məžúrkati, -am, vb. impf. blinzeln, Cig., Jan., C.
  8. mìcən, -cəna, adj. kleinwinzig, Mur., Cig., C., Zilj.- Jarn. (Rok.), Mik., SlGor.; — miceno, sehr wenig, Cig.; — prim. mičkin.
  9. mìcicən, -cna, adj. = micen, C.
  10. 1. míčən, -čna, adj. reizend, interessant, Cig., Jan., C., Mik., nk.
  11. mìčkən, -əna, adj. sehr klein, Cig., Jan., C.
  12. mı̑g, m. der Augenwink, Cig., M., C., ogr.- Mik.; der Augenblick, Mur., Cig.
  13. míga, f. die Augenwimper, Mur., C., jvzhŠt.
  14. migáč, m. neka užitna goba, Hal.- C.
  15. mígavəc, -vca, m. 1) der einen Theil des Körpers fortwährend bewegt, Mur.; — 2) der Winker, Jan., Valj. (Rad); — 3) das Uhrpendel, SlN.- C.
  16. mígavka, f. die Augenwimper, C.
  17. migetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = megetati; 1) kleine, schnelle Bewegungen machen: z očmi m., mit den Augen blinzeln, zwinkern, Mur., C.; — 2) flimmern: migeta mi pred očmi, Vrt.; — schimmern, Cig.; zvezde migetajo, Let.; nebo migeta od zvezd, C.
  18. migę̑təc, -tca, m. der Schimmer, C.
  19. mı̑gič, m. = štorovka, neka užitna goba po štorih, C.
  20. mı̑glja, f. das Straußgras (agrostis), C.
  21. mı̑goma, adv. augenblicklich, Bes., SlN.- C.
  22. mı̑həc, -hca, m. das Schnappmesserchen, Mur., Jan., C.
  23. mihǫ̑lščak, m. der Monat September, ogr.- M., Fr., ogr.- C., Valj. (Rad).
  24. mihǫ̑lščnik, m. miholščak, Fr., ogr.- C.
  25. mı̑k, m. der Reiz, Cig., Jan.; — die Anwandlung, der Trieb, die Lust, Mur., Cig., Jan., C.; mik ga je prijel, Ljub.; m. do nenavadnih jedi, das Verlangen nach ungewöhnlichen Speisen, Mur.; sla in mik po posebnih grižljajih in kapljicah, Ravn.- Valj. (Rad).
  26. míkalica, f. das Zucken, Mur., Cig., C.
  27. mikȃłnica, f. 1) = mikalnik, Cig., Jan.; — 2) die Bildungsanstalt: šola je m., Nov.- C.
  28. mı̑kast, adj. bissig (o psih), C.; — prim. mikati 1).
  29. mikástiti, -ȃstim, vb. impf. = mekastiti, rütteln, schütteln, zerren, Jan., Mik., C., Lašče- Levst. ( Glas.); vihar je mikastil staro zidovje, Zv.; m. se, raufen: trgajo in mikastijo se za drobiž, Zv.
  30. mı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. 1) zuckende Bewegungen machen, Cig.; m. z ramenoma, LjZv.; tudi: rame m., C.; mika me = kolca se mi, ich habe das Schluchzen, C.; — zupfen, Mur., Cig.; za lase m. = lasati, C.; m. se, sich balgen, Mur., C.; — beißen (o psih): pes rad miče, C.; — plagen, Kor.- Jarn. (Rok.); — 2) mit der Hechel reinigen, hecheln: predivo m.; — bilden, civilisieren, Jan., nk.; — 3) reizen; mika me, es reizt mich, ich habe Lust; Kar mat' je učila, Me mika zapet', Vod. (Pes.); — anziehen, interessieren, Cig., Jan., nk.
  31. míkati se, -am se, vb. impf. von sich in der Mehrzahl sprechen, "mi" statt "jaz" sagen, C.
  32. míkav, adj. bissig: m. pes, C.
  33. mı̑kavəc, -vca, m. 1) der Zupfer, Mur.; — 2) der Hechler, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 3) der Mühlbeutel, C.
  34. mı̑ł, míla, adj. 1) barmherzig, gnädig; mil biti do koga, Ravn.; mile sestre = usmiljene sestre, Gor.- Svet. (Rok.); mild: milo soditi; mili darovi, milde Gaben, nk.; — 2) Mitleid erregend: milo se jokati, bitterlich weinen; milo prositi, flehentlich bitten; — wehmüthig; milo pogledati koga; milo se ozirati po kom; mili glasovi; — milo se mi je storilo, ich bin von Wehmuth ergriffen worden; milo mi je zanj, es thut mir leid um ihn, Cig.; milo pogrešati koga, jemanden schwer vermissen, Levst. (M.); — rührend, Cig., Jan.; mila prigodba, C.; mil konec, ein trauriges Ende, Pohl. (Km.); — traurig: mila Jera, ein zum Weinen geneigter, trübseliger Mensch, Cig., LjZv.; držati se kakor mila Jera, jvzhŠt.; — 3) lieb; mila moja mati! mili Bog! pod milim Bogom nimam nikogar, auf der ganzen lieben Welt hab' ich niemanden; — hodi za milim Bogom! geh' in Gottes Namen! C.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — 4) = neslan, Savinska dol.
  35. míłčək, -čka, m. dem. milec; der Liebling, das Herzenskind, Cig., Jan., C.
  36. mílen, adj. lieb: ljubica milena, Cig., C., Npes.-K.; Ji Milica prav'jo, Res milena vsa, Vod. (Pes.); — iz hs. (?)
  37. 1. míłən, -łna, adj. = mil: milno vpiti, wehmüthig, kläglich schreien, C.; milno gledati, Z.; lieb: dete milno, Danj. (Posv. p.); milni Bog, kajk.- Vest.
  38. mı̑lica, f. das Liebchen, Cig., Jan., C., Bes.
  39. míliti se, -im se, vb. impf. 1) dauern, leid sein: on se mi mili, er dauert mich, ta reč se mi mili, um diese Sache ist mir leid, Mur., Cig., C., M.; Men' se že žolnirje milijo, Npes.-Vraz; tudi: mili se mi koga, česa, Jan.; — 2) schmeicheln, Habd.- Mik., V.-Cig., Jan.; m. se komu, LjZv.; kokoš se mili (z glasom), Dol.
  40. míljati se, -am se, vb. impf. winseln, C.
  41. mı̑ljnik, m. der Meilenzeiger, Jan., Cig. (T.), C., Nov.
  42. miłkováti se, -ȗjem se, vb. impf. liebeln, C.; m. se s kom, SlN.- C.
  43. mı̑łnica, f. 1) das Seifenwasser, Cig., Jan., C., DZ.; — 2) das Seifenkraut (saponaria), Cig., C., Tuš. (B.).
  44. milóba, f. 1) die Wehmuth, Cig., Jan., M., C.; — 2) die Holdseligkeit, Cig. (T.), nk.
  45. milǫ̑ča, f. = milost, die Gnade, ogr.- C.
  46. miloglásən, -sna, adj. sanft o. lieblich tönend, Jan., M., C., nk.
  47. mílost, f. 1) die Gnade; božja m., die Gnade Gottes; milosti prositi, um Gnade bitten; milost storiti komu, jemandem Gnade erweisen, Kast.- Levst. (Rok.); ena milost če pride, dve pa, če ne pride, jvzhŠt.; — Vaša milost! Euer Gnaden! Cig., nk.; — 2) božja m., das Gnadenkraut (gratiola officinalis), Cig.; — zel božje milosti, das Robertskraut (geranium Robertianum), C.; — moška m., die Feldmannstreu (eryngium), Cig.
  48. mílošča, f. = milost, Habd.- Mik., C. ( Vest.), vzhŠt.- C., ogr.- C., Let.
  49. milovàr, -vára, m. = milar, der Seifensieder, Mur., Jan., Nov.- C.
  50. milovȃrnica, f. 1) = milarnica, die Seifensiederei, Jan., C.
  51. mílovəc, -vca, m. 1) der Seifengeist, Strp.; — 2) der Seifenstein, C.
  52. mı̑mod, adv. = mimo, vorüber: šel je mimod, C., vzhŠt.
  53. mimohǫ́ja, f. das Vorübergehen, C.
  54. mimorę́dən, -dna, adj. außerordentlich, außergewöhnlich, Jan., C., SlN.- C.
  55. miníti, mínem, vb. pf. 1) vergehen, ein Ende nehmen; vse mine; usuši se morje, vse reke minejo, Ravn.; spomlad, zima mine; — aufgehen: strezi mu: kar več mine, ti bom nazaj grede plačal, Ravn.; mine veliko drv, Cig.; — mine mi kaj, es vergeht mir, es verlässt mich etwas; zakaj me žalost ne mine? M.; mine te tvoja bolečina, Npes.- Mik.; ves strah jo mine, Ravn.- Mik.; vse bo nas minilo, C.; le naj bodo ošabni, saj jih bo minilo, DSv.; dobra volja ga ni nikoli minila, LjZv.; — part. praet. tudi: minúł: minula je maša, Gor.; vergangen, verflossen: minuli teden, nk.; — 2) m. koga, an jemandem vorüber kommen, Raič (Slov.), jvzhŠt.; — = izgrešiti: m. koga, an jemandem vorübergehen, ohne ihn zu bemerken, zu sprechen, ogr.- C.; m. se = izgrešiti se, C.; — minę̑m, ogr.- Valj. (Rad).
  56. 2. mı̑r, m. 1) die Mauer, Guts., Jan., Poh., Rož.- Kres, Bolc- Erj. (Torb.); bes. die Mauer ohne Mörtel, z. B. zur Einfriedung, Rez., Goriš.- C.; — pl. mirovi, das Gemäuer, C.
  57. mirabēlščica, f. nekaka sliva, C.; — prim. mirabela.
  58. mirár, -rja, m. der Maurer, Zilj.- C.
  59. mirı̑telj, m. der Friedensstifter, Mur., C.
  60. 2. míriti, -im, vb. impf. = zidati, Guts., Jan., Rez.- C.
  61. mı̑rnat, adj. gemauert, C.; mirnata miza, Kor.- C.; mirnata kajža, Npes.-Schein.
  62. mı̑rovje, n. coll. das Mauerwerk, Jan., C.
  63. mirtvik, m. der Mastix, Guts.- Cig., Mur., Jan., C.; pogl. mrtvika.
  64. mı̑səł, -sli, f. 1) der Gedanke; po mislih pisati, etwas schreiben, ohne hinzusehen, Svet. (Rok.); na m. priti, einfallen; domovina jim je zopet bolj hodila na misel, sie dachten wieder mehr ans Vaterland, Jurč.; ni mu hodilo na misel, er ließ es sich nicht beifallen, LjZv.; na mislih, v mislih imeti, gedenken; tudi: v misli, na misli imeti; na mislih, v mislih mi je kaj, ich denke an etwas; V mislih ti niso, Preš.; v misel vzeti kaj, gedenken, erwähnen; to ni vredno, da bi se v misel jemalo, das ist nicht der Rede wert, Cig.; fant, tega več ne jemlji v misel! Jurč.; iz misli pustiti, nicht beachten, Št.- C.; po misli, mislih, nach Wunsch, Cig., Polj.; po misli biti, zusagen, Cig. (T.); biti, ko misel, ganz nach Wunsch sein, Rib.- M.; lepa je kakor misel, schön wie man sie sich nur denken kann, Zv.; za eno misel = prav malo, Zv., Str.; — die Meinung, die Ansicht; enih misli biti, gleichgesinnt sein; dvojnih misli biti, zweifeln, C.; — misel me je, ich beabsichtige, ich habe vor; katerega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? Ravn.- Mik.; — na misli imeti kaj, im Sinne haben, vorhaben, Cig., C.; = v mislih imeti, Cig., Jan.; — 2) dobra m., das Wohlgemuth, der Dosten (origanum vulgare), Meg., C., pod Kaninom, Srpenica- Erj. (Torb.), vzhŠt.; = božja m., Hal.- C.; = m. Marije device, C.
  65. mı̑səłca, f. 1) dem. misel, Valj. (Rad); — 2) = dobra misel, Hal.- C.
  66. mı̑səłka, f. der Gedankenstrich, ogr.- C.
  67. misijǫ̑nəc, -nca, m. = misijonar, C.
  68. mísiti se, mı̑sim se, vb. impf. sich mausen, Mur., Št.- Erj. (Torb.); sich haaren (o živini), SlGor.; — = osipati se: grozdje te trte se rado misi, Erj. (Torb.); drevo se misi, der Baum verliert das Laub, C.
  69. mı̑sləc, -sləca, -səłca, m. der Denker, Jan., C., nk.; stari miselci, LjZv.
  70. mišák, m. 1) das Mausmännchen, C.; — 2) ein unfruchtbarer Weinstock, C.
  71. mı̑šca, f. 1) dem. miš; — 2) der Muskel, C., LjZv.; ( nav. mišica); — 3) der Oberarm, C.; za mišce se primeta, da bi se metala, C., vzhŠt.
  72. mišejẹ́dina, f. der Mäusefraß, C.
  73. míšerba, f. die Gelbsucht, Cig., Gor.; iz nem. Missfarbe? C.; ( prim. mišvarost, Guts.).
  74. míšičast, adj. muskulös, C.
  75. mı̑ška, f. 1) dem. miš, das Mäuschen; — 2) = mišca 2), der Muskel, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., Vrtov.; — 3) der Oberarm, ogr.- C., Mik.; pokrepi svoje miške, C.; za miške se prijeti, Mik.
  76. mišljȃva, f. 1) die Denkform, Cig., Jan.; — 2) die Denkart, die Gesinnung, Cig., Jan., C.
  77. mı̑šnica, f. 1) die Mausfalle, Meg., Alas., V.-Cig., Jan.; — 2) das Mäusegift, das Arsenik; bela m., weißes Arsenik; rumena m., gelbes Arsenik, das Auripigment, DZ., Strp.; rdeča m., rothes Arsenik, črepna m., der Scherbenkobalt (Fliegenstein), DZ.; — 3) die Würfelnatter (coluber tessellatus), Frey. (F.); — 4) der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Mur.; — 5) neka debela hruška, vzhŠt.- C.
  78. mı̑šnjak, m. 1) die unterste Mandelgarbe, C.; — 2) neka vinska trta, SlGor.- Erj. (Torb.); kleinbeeriger Mosler, weißer Grob-Heunisch, Trumm.
  79. mit, f. die Stange, der Pfosten, die Säule, Rez.- C.; — prim. 2. met f.
  80. mitárnica, f. = mitnica, C.
  81. mítav, adj. bestechlich, C.
  82. mítiti, -im, vb. impf. 1) bestechen, zu bestechen suchen, Cig., Svet. (Rok.), jvzhŠt.; — 2) m. se komu, sich einschmeicheln, Jan., ogr.- Mik.; veselje se miti, die Freude lockt, C.
  83. mı̑tnik, m. der Zöllner, Mur.; ( stsl.); — der Mauteinnehmer, Danj., C.
  84. mítọ, n. 1) die Bestechungsgabe, Dict., Habd.- Mik., Jan., ogr.- M.; mita jemati, mito jemati in pravdo pripogibati, Dalm.; dar ali mito, Središče- Kres; m. dajati = podkupovati, Dict., Vrt.; — 2) der Lehenzins, Guts.; das Mietgeld, Mur.; na mito dana, vzeta zemlja, das Lehen, Guts.; — der Zins: na mito posoditi, C.; — der Wucher, Jarn.
  85. miváča, f. der Waschlappen, Št.- C., ogr.- C.
  86. mı̑vtra, f. das Wasserschaff, jvzhŠt.; (mevtra, der Eimer, SlGor.- C.); — pogl. meltra.
  87. mízica, f. dem. miza, das Tischchen; — božja m., die Patene, C.
  88. mı̑znik, m. 1) der Truchsess, Cig., Let., Cv.; — 2) das Tischtuch, C.; — 3) = miznjak 1), C.
  89. mı̑znjak, m. 1) kruh, ki se pred sv. tremi kralji na mizo dene in v praznik sne, C., Poh.; — 2) geweihtes Osterbrot, Guts.- Cig., Jan., C.
  90. mizolìz, -líza, m. der Näscher, C.
  91. mižı̑vnica, f. luknja na čebelnem košu, C.; ( nam. mižalnica?).
  92. mižol, m. = mužol, das Trinkglas, C., Nov.
  93. mlàč, mláča, m. 1) kamen za črno moko, C.; na mlač mleti = črno mleti, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) mešanica vsakovrstnega žita, kakor ga mlinar pobira od meljajev, Erj. (Torb.), Kras.
  94. mláčev, adj. mlačev kruh = črn kruh od mešane moke, schwarzes Brot, V.-Cig., C., Kras, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. mlač 2).
  95. mlačevína, f. tisto snopje, ki ga je treba po otepanju še mlatiti, C.
  96. 1. mláčiti, mlȃčim, vb. impf. lau machen, Cig., C.
  97. 2. mláčiti, -im, vb. impf. mlake delati razlivajoč vodo, n. pr. po sobi, C.
  98. 1. mlȃčnat, adj. laulich, C.
  99. mlȃčnež, m. der Lauling, Cig., Jan., C., nk.
  100. mlȃd, m. 1) = mlaj, der Neumond, Mur., ogr.- C., Danj.- Mik.; — 2) = mlad f., junger Nachwuchs: pleme, katero ne bi rodilo moškega in ženskega mladu, moralo bi nehati, Levst. (Beč.).

   8.201 8.301 8.401 8.501 8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA