Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (7.201-7.300)

  1. kròv, króva, m. 1) das Dach, das Dachwerk, die Dachung, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) der Deckel (an Kisten, Särgen u. dgl.), Mur., Cig.; — 3) das Verdeck (des Schiffes), nk.
  2. krovȃjəc, -jca, m., Cig., Jan., C., pogl. kravajec.
  3. króvən, -vna, adj. Deck-, C.; krovni list, Deckblätter, krovne luske, Deckschuppen, Cig. (T.).
  4. krovníca, f. 1) die Bindruthe im Strohdache, Z., Polj.; — 2) die Schindel, Cig., Jan., DZ., C.; ( hs.).
  5. krozúlja, * f. das Büschel, der Zweig, Z., C.; ajda nima klasovja, ampak nekake krozulje, C.; ščinkavec se stiska pod košato krozuljo v senci, Vrt.
  6. krǫ̑ža, f. großes Trinkglas, C., Npes.-Vraz; — prim. kravža.
  7. krǫ̑žəc, -žca, m. dem. krog; 1) kleiner Kreis, der Ring, Mur., Cig., DZ.; — lase v krožce zavijati, das Haar locken, Bes.; — 2) das runde Scheibchen, Cig., Jan., Cig. (T.); k. voska, ein rundes Stück Wachs, Cig.; k. masla, Z.; — 3) der Teller, C.; — 4) die europäische Erdscheibe (cyclamen europaeum), Dict., (krošec, Cig., Medv. [Rok.]).
  8. krǫ̑žək, -žka, m. dem. krog; 1) kleiner Kreis, C.; der Ring, Cig., Jan.; — 2) eine runde Scheibe, Cig.
  9. krǫ́ženje, n. das Kreisen, C.; die Kreisbewegung, der Kreislauf, Cig. (T.); der Umlauf ( z. B. des Geldes), C.
  10. krǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) abrunden, Mur., Cig.; — repo k., die Rübe schälen, Z., Dol.; — 2) žito k., das Getreide reitern, Z., C., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) pesem k., ein Lied schlecht singen, Cig.; Reime machen, Z.; kdor pevcev peti kaj ne ve, Od letnih časov kroži, Preš.; — 4) umgeben: v ozadju jih (griče in holme) krožijo nizki bukovi in gabrovi gozdi, LjZv.; — 5) sich im Kreise bewegen, kreisen, Z.; k. z glavo, s trupom, z rokami, Telov.; — sich herumtreiben, vagieren, Cig., Jan., M.; — lavieren, kreuzen: z ladjo k. ( polj.), Cig., Jan., Cig. (T.), Zora; — in Umlauf sein, circulieren, Cig., Jan., C., nk.
  11. krǫ̑žnica, f. die Kreislinie, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
  12. kr̀p, kŕpa, adj. hart, fest, compact: krpa zemlja, ogr.- C.; — prim. krpek.
  13. kŕpa, f. 1) der Flicklappen; der Leinwand-, Tuch- oder Lederfleck; krpo prišiti; — 2) der Flecken: mačka ima črne krpe, ogr.- C.
  14. krpáriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit dem Flicken abgeben; — pfuschen, Cig., C.
  15. krpȃvsati se, -am se, vb. impf. sich zupfen, C.; — zanken: otroci se krpavsajo, Guts., Cig.
  16. kŕpək, -pka, adj., nam. krepek; steif, jvzhŠt.; — stark, fest, Krelj- M., Notr.; krpko platno, starke Leinwand, Cig.; k. les, festes Holz, C.; vsako bolj krpko reč neka čudna moč skupaj drži, da ne razpade v svoje prvine, Vrtov. (Km. k.).
  17. krpẹ̑li, f. pl. 1) die Seitenhölzer des krplje genannten Netzes, Mur.; — 2) die gabelförmige Doppeldeichsel, in die das Vieh gespannt wird, C.
  18. krpèlj, -élja, m. 1) die Vogelmilbe (dermanyssus avium), Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — die Filzlaus, Cig., Mik., Lašče- Erj. (Torb.); (krpẹ̑lj, Mik., Valj. [Rad]); — 2) oni ločec pri plužnih kolesih, za katerega drži, kdor ravna plug, da gre jedno kolo zmerom po jarku, (kŕpelj) BlKr.; prim. krepela — 3) der Taschenveitel, (krpel) vzhŠt.- C.
  19. krpẹ̑lje, f. pl. 1) = krplje 2), Danj. (Posv. p.), vzhŠt.; — 2) der hölzerne Bogen am Dreschflegel, C., vzhŠt.
  20. krpelka, f. = krepelec, der Knüttel, C.
  21. krpetáti, -ȃm, vb. impf. flicken, C.
  22. kŕpica, f. dem. krpa; pl. krpice, in Fleckchen geschnittener dünn gerollter Nudelteig ("Fleckerl"), Mur., ogr.- C., vzhŠt.
  23. kŕplja, f. 1) der Schneeschuh, Cig., Jan.; krplje so prepleteni obročki, katere si na noge privezujejo, da se ne vdirajo toliko, kadar po snegu hodijo, Notr., Gor., Lašče, Bolc- Erj. (Torb.), Savinska dol.; popotovati v najhujši zimi v krpljah, Cv.; krplje navezati na noge, Zv.; — 2) pl. krplje, ein Netz mit zwei gebogenen Seitenhölzern, die zusammengeschlagen dasselbe schließen; es dient zum Tragen von Heu, Stroh, Streu u. dgl., Mur., Kres, vzhŠt.; — (o velikih ustih), C.
  24. krpóta, f. das Flickwerk, ogr.- C.
  25. krslepati, -am, vb. impf., Buče ( Št.)- C., pogl. krslupati.
  26. krslepíčiti, -ı̑čim, vb. impf. = krslepati, Buče ( Št.)- C.
  27. krslipa, f. ( m.) eine triefäugige Person, ogr.- C.; ( nam. krslupa?).
  28. krslupalica, f. das Augentriefen, vzhŠt.- C.
  29. krslupati, -am, vb. impf. mit dem Lichte fackeln, C.; naglašati je menda: krslupáti; prvi del besede je morda nastal iz "kres"; prim. kresontati.
  30. kr̀st, kŕsta ( kȓst, Dol.), m. 1) die Taufe; h krstu nesti otroka; — = sprejem v fantovstvo: vina za krst plačati, Zora; — 2) der Christ, Jan.; tega živ krst ne ve, das weiß keine lebende Christenseele; storil bom, če je le živemu krstu mogoče, Zora; tega ne more živ krst povedati, Jurč.; ni božjega krsta, es ist keine Seele da, C.
  31. krstı̑łnica, f. der Taufbrunnen, C.
  32. krstína, f. = botrina, C.; pl. krstine, das Taufmahl, C.; (krstinje, Jan.).
  33. krstı̑tək, -tka, m. die Taufe, Raič (Slov.); nav. pl. krstitki, die Taufhandlung, C.; tudi: das Taufmahl, C.
  34. krstı̑tka, f., C.; nav. pl. krstitke = krstitki, Jan.
  35. krstı̑tva, f. die Taufhandlung, C., DZ.; — die Namengebung ( z. B. bei naturgeschichtlichen Objecten): k. po zasluženih možeh, Erj. (Izb. sp.).
  36. kȓstki, m. pl. krstna pojedina, C.
  37. krsútati, -tam, vb. impf. mit dem Lichte fuchteln, fackeln, C.; — pogl. kresontati.
  38. 1. kr̀š, kŕša, m. 1) der Fels, C.; na nerodovitni krš zemlje nanašati, SlN.; — prim. hs. krš.
  39. 2. kr̀š, kŕša, m. 1) der Strauch, Jan., Pot.- M.; — 2) der ausgepresste Traubenstock (= koš), C., Poh.
  40. krščák, m. = klobuk, ogr.- C., Valj. (Rad).
  41. krščánjenje, n. die Bekehrung zum Christenthume, C.
  42. kȓščba, f. = krstitva, C.
  43. krščę́nəc, -nca, m. der Täufling, Cig., Jan., C.
  44. krščeníca, f. 1) die Christin, Mur., Jan., ogr.- C.; joh tebi, o krščenik, o krščenica, Guts. (Res.); tudi: kŕščenica, Valj. (Rad); — 2) die Dienstmagd, Mur., Cig., Jan., Mik., Ljub., Notr.; v tem pomenu kŕščenica ali krščę́n(i)ca; — das Mädchen, (kŕščenica) Notr., Dol.- Levst. (Rok.).
  45. krščeník, m. der Getaufte, Mur.; pobožni krščeniki — neso radi govorili o poganskej gnusoti, Levst. ( LjZv.); — = kristjan, Guts., Mur., Jan., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr., Bas., Guts. (Res.), ogr.- C., Notr.
  46. krščevȃłnica, f. die Taufkapelle, C., Burg.
  47. kȓšəc, -šca, m. der Kies, C.; železni, bakreni k., der Eisen-, Kupferkies, Erj. (Min.).
  48. kŕšən, -šna, adj. 1) prächtig, Z.; bieder, Dol.- Cig.; — 2) kršno, hurtig, C.; — prim. hs. kršan, felsig; wacker.
  49. krševı̑t, adj. steinig, voll Gerolle, C.
  50. kȓšje, n. das Steingerölle, Cig., C., Nov.
  51. krtár, -rja, m. der Maulwurffänger, Cig., C., Gor.
  52. kŕtati, -am, vb. impf. = škrtati, Fr.- C.
  53. 2. krtíca, f. 1) der Knoten am Garn: nit v krtice gre, C.; — v krtice iti, hoditi, sich hinter den Ohren kratzen, zappeln, Cig.; — zabrekla žila na nogi, die varix der Venen, Podkrnci- Erj. (Torb.); — nam. krotica.
  54. krtíš, m. ein Büschel Rauchtabak, SlGor.- C.; — prim. madž. kötés, C.
  55. krtníca, f. die Maulwurfsfalle, C.
  56. krtoróvina, f. = krtina, C.
  57. krtovı̑njak, m. = krtina, C., Npr.- Kres.
  58. krȗcati, -am, vb. impf. gebeugt einhergehen, C.; sich neigen: cvetje, trava, seno kruca, ako se ne pokosi, Vrsno- Erj. (Torb.).
  59. 1. krúcəlj, -clja, m. alter, gebeugt einhergehender Mann, C.
  60. 2. krúcəlj, -clja, m. der Eiszapfen, Rez.- C., Zilj.- Jarn. (Rok.); — prim. kruncelj.
  61. krucljáti, -ȃm, vb. impf. gebeugt, schwerfällig einhergehen, C.
  62. krȗgla, f. der Krug, Meg.- Mik., Dict., C.; eno kruglo medu, Dalm.; lončena posoda za vodo, Kr.; — prim. bav. krugel f., Levst. (Rok.).
  63. krùh, krúha, m. 1) das Brot; domač k., das Hausbrot; črn, bel k., Schwarz-, Weißbrot; belega kruha pijan = kdor se prevzame, ker se mu predobro godi, LjZv.; mlad k., frisch gebackenes Brot, Cig., Jan., C.; mali k., der Pfefferkuchen, der Honigkuchen, Cig., Gor.; črstvi k., der Zwieback, C.; veseli kruh, (ki ga svatje ali botre dele), Pjk. (Črt.); močni k., das Weihnachts- oder Dreikönigsbrot, C., Št.- Pjk. (Črt. 73.); nebeški k., das Himmelsbrot; — Koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.- C.; iz te moke ne bo kruha, daraus wird nichts; — der Unterhalt, das Auskommen; beraški k., das Bettlerbrot; ob svojem kruhu živeti, vom eigenen Verdienste leben, M.; iti s trebuhom za kruhom, nach Brot gehen, Cig.; — 2) stari kruh, das Mutterkorn (secale cornutum [claviceps purpurea]), SlGor.- Erj. (Torb.); tudi: das Geißblatt (lonicera caprifolium), Št.- Erj. (Torb.); — stari ali božji k., die Heckenkirsche (lonicera xylosteum), vzhŠt.- C.; — zeleni k., der Epheu, C.; bogčev k., = božji kruhek, zajčja detelja, der Hasenklee (oxalis acetosella), C.
  64. krȗhar, -rja, m. 1) der Brotverkäufer, der Platzbäcker, V.-Cig., C., Let.; — 2) der Brot-Klopfkäfer (anobium paniceum), Erj. (Ž.).
  65. krȗharica, f. die Brotverkäuferin, Cig., C.
  66. krȗhej, m. = kruhek, Jan., C., Slom.
  67. krȗhič, m. = kruhek; — das Weißbrot, C.
  68. kruhobǫ̑rəc, -rca, m. der nur um sein Auskommen, sein Brot sich bemüht, C., nk.
  69. kruhobǫ̑rstvọ, n. das Ringen um das Auskommen, C., nk.
  70. krúhovəc, -vca, m. 1) jed iz kruha, Valj. (Rad), Notr.; der Brotbrei, Cig.; die Brotsuppe, C.; — 2) gemengtes Getreide, V.-Cig.; — = meh žita za kruh, Gor.- DSv.; — 3) der Brotbaum, Cig., Jan.; pravi k., echter Brotfruchtbaum (artocarpus incisa), opični k., der Affenbrotfruchtbaum (adansonia digitata), Tuš. (R.).
  71. krúka, f. 1) die Kurbel, C., zapŠt.; — 2) die Ochsenjochkrümmung, C.
  72. krúkniti, krȗknem, vb. pf. sich neigen, zusammensinken, C., Vrsno- Erj. (Torb.); — prim. krucati.
  73. krȗncati, -am, vb. impf. hinken, C., Z., Polj.; — prim. krucati.
  74. krúnkəlj, -klja, m. dicker Prügel, C.; der Klotz, Cig.; krajši odžagan kos celega hloda, Dol.; — entkörnter Maiskolben, Bolc, Krn- Erj. (Torb.); prim. krontej; — ( das Krummholz, Leskovca pri Litiji- Štrek. [LjZv.]; iz nem., Štrek. [Arch.]).
  75. krúpa, f. die Gerstengraupe, Cig., C.
  76. krȗpi, f. pl. der Hagel, C.
  77. krúpica, f. 1) der Hagel, Meg., C.; — 2) der Gries, C., Bes.; die Gerstengraupe, C.; — prim. češ. krupice.
  78. krȗšarica, * f. die Brotbäckerin, die Brotverkäuferin, Cig., Jan., C.; pridne krušarice in krušarji, Vrtov. (Km. k.).
  79. krȗšəc, -šca, m. 1) dem. kruh, das Brötchen, Cig.; — 2) der Brotbettler, C.
  80. krúšiti, krȗšim, vb. impf. 1) von einem harten Gegenstande Stücke ablösen, in Stücke brechen, bröckeln, Cig., Jan., nk.; — k. se, sich in Stücken ablösen, Jan.; apno se kruši, der Kalk löst sich ab, Z.; sich ausrühren (vom Getreide), Cig.; lan, proso se kruši, fällt aus, Z.; — 2) ernähren, erhalten: k. koga, Jarn., Cig., C.; k. se, sich erhalten, sich ernähren, C.; kako se bomo letos krušili, ker ne žita? vzhŠt.- C.; sam se kruši, er verdient seinen Unterhalt selbst, SlGor.- C.
  81. kŕvast, adj. blutig, ogr.- M.; — blutartig, C.; blutfarbig, ogr.- C.
  82. krvàt, -áta, adj. blutreich, Mur., C.
  83. krvȃv, -ȃva, adj. blutig; ves k., ganz blutig; krvava rana; krvava klobasa, die Blutwurst; krvava bolezen, der Blutgang, Trub.- M.; — krvava sodnija, sodba, das Blutgericht, Cig., Jan.; krvavi oder, die Richtbühne, Cig.; krvavo znamenje, der Richtplatz, Ravn.- Cig.; krvavi denar, das Blutgeld, C.; — krvavo potrebovati, potreben biti česa, etwas in hohem Grade benöthigen; to si je krvavo zaslužil.
  84. krvavíca, f. 1) die Blutwurst, Meg., Mur., Cig., Jan., C., Ravn. (Abc.), Vrt.; — 2) die Blutbeule (bei Pferden), Mur., Cig.; — 3) der Blutfluss, Jarn., Jan.; die rothe Ruhr, Cig.; — 4) eine Art Pfirsich, C.; — neko jabolko, Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.).
  85. krvȃvnica, f. 1) die Haemorrhoiden, Cig.; — 2) die Blutbirne, C.
  86. kȓvca, f. dem. kri, C., Prip.- Mik.; bratovska k., Zora.
  87. krvı̑n, m. = vinika, C.; — prim. korbin.
  88. kȓvkast, adj. blutartig, C.
  89. krvnı̑ški, adj. Henkers-, Jan., C.
  90. krvolǫ́čnost, f. die Blutgier, Cig., Jan., C.
  91. krvolúžən, -žna, adj. krvolužna sol, das Blutlaugensalz, C.
  92. krvomǫ́čən, -čna, adj. blutharnend, Cig., C.; k. vol, BlKr.; — an Blutfluss leidend, Jarn., Cig.
  93. krvomǫ́čiti, -mǫ̑čim, vb. impf. Blut harnen, Z., C.; — den Blutfluss haben, Cig.
  94. krvomǫ̑čje, n. das Blutharnen, C.
  95. krvomǫ́ka, f. das Blutharnen, der Blutgang (besonders vom Vieh), C., Gor.
  96. krvosrȃmstvọ, n. die Blutschande, C.
  97. krvotǫ̑čəc, -čca, m. der Henker, ogr.- C.
  98. krvotǫ́čən, -čna, adj. an Blutfluss leidend, Mur., Jan., M.; krvotočna žena, C.
  99. krvotǫ́čiti, -tǫ̑čim, vb. impf. Blut harnen, C.
  100. krvotǫ̑čnica, f. goldene Ader, C.

   6.701 6.801 6.901 7.001 7.101 7.201 7.301 7.401 7.501 7.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA