Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (7.101-7.200)

  1. krížanək, -nka, m. = križanik 2), C.
  2. krížanik, m. 1) das Crucifix, C., Z.; — 2) der Kreuzfahrer, Mur., Cv.; — der Kreuzritter, der Kreuzherr, V.-Cig.
  3. križatı̑ja, f. = križanija, C.; (križetija), Cig.
  4. krížavəc, -vca, m. 1) der Kreuziger, Cig., Jan., C.; — 2) der Kreuzthaler, Cig., Jan., M.; svoje plesnive križavce preštevam, LjZv.; križȃvəc, Dol.; — 3) die Kreuzspinne (epeira diadema), Erj. (Ž.).
  5. krı̑žce, adv. = križem, C.
  6. krížčast, adj. kreuzweise gestreift, C.
  7. križetáti, -ȃm, vb. impf. hinundherfahren ( z. B. mit dem Lichte), C.
  8. križevàt, -áta, adj. 1) ein Kreuz oder Kreuze enthaltend: križevato kolo, ein unbeschientes Rad mit kreuzweise stehenden starken Speichen, ein Kreuzrad, Dol.- M.; — gitterig, Cig.; — 2) kreuzförmig: k. šiv, die Kreuznaht, Cig.; — križevato (kreuzweise) smo si v rodu, C.
  9. križevȃtnik, m. = križevatina, C.
  10. kríževəc, -vca, m. das Johanniskraut (hypericum perforatum), vzhŠt.- C.
  11. kríževka, f. eine Art Taubnessel (lamium), C.
  12. krı̑ževnik, m. = križemnik, Cig., C., Celje- Pjk. (Črt.), Notr.; "robačica, ki jo boter otroku daruje; na zavratniku ima križ všit ali je s križem zaznamenovana", BlKr.; "dar, ki ga dete dobode od krstnega kuma, navadno kako krilce", Rihenberk- Erj. (Torb.).
  13. krížički, adv. kreuzweise: križem križički, C.
  14. krı̑žka, f. das Fensterkreuz, ogr.- C., Valj. (Rad).
  15. krı̑žljast, adj. gitterig, C.
  16. križljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kreuz und quer fliegen: lastavice križljajo, C.; — 2) flackern: z lučjo k., C.
  17. krı̑žma, f. 1) das geweihte Oel, das Chrisma, Mur., Cig., Jan., Mik.; — 2) = botrina, das Taufmahl, C.
  18. krı̑žnik, m. 1) der Kreuzträger, Mur., C., GBrda; — 2) der Kreuzritter, Jan., C., nk.; nemški križniki, der Deutschritterorden, Let.; — 3) linneues Todtentuch: s križnikom mrliča pokrivajo, Gor.
  19. križnják, m. der Kreuzritter, C.
  20. kŕkav, adj. mit zerzausten Haaren, C.
  21. kŕkavəc, -vca, m. nočni k., der Ziegenmelker (caprimulgus), C.
  22. kŕke, f. pl. die langen Kopfhaare, vzhŠt.- C., Trst. (Let.).
  23. krketjáti, -ȃm, vb. impf. = krkljati, Rez.- C.
  24. krkoč, ( m.?) na krkoč, huckepack: na k. nesti, zadeti, C.; — prim. hs. na krkače nositi.
  25. krlàv, -áva, adj. = kuštrav, C., Z.
  26. krlę̑tka, f. = kletka, C., Mik.
  27. krlı̑ncati, -am, vb. impf. grunzen, C.; — nam. krulincati, prim. kruliti.
  28. krlı̑nkati, -am, vb. impf. = krlincati, C.
  29. kȓlj, -ȃ, m. gladko deblo do dveh sežnjev dolgo, Dol., Soška dol.- Erj. (Torb.); — der Baumklotz, C., Gor.; — der für die Sägemühle bestimmte Baumklotz, der Sägeriegel, Cig., Jan., Svet. (Rok.), Notr., Gor.; preudarja, koliko bo dalo deblo krljev in koliko se bo iz njih izrezalo žaganic, Bes.; — čebelni k. = panj, Ist.- SlN.; — prim. srb. krlja, der Holzblock; ( Štrek. [Arch.] primerja ben.-it. corlo = velik kos lesa).
  30. krlȗnkati, -am, vb. impf. = krlinkati, grunzen, C.
  31. krmȃnəc, -nca, m. der Steuermann, Cig., C.; — pogl. korman.
  32. krmár, -rja, m. der Steuermann, Cig., Jan., C.; Lel bil naš je krmar, Preš.
  33. kȓməc, -mca, m. 1) der Mäster, Jan.; — 2) das Mastschwein, ogr.- C.
  34. krmę́lj, m. 1) der Eiter in den Augen, die Augenbutter Mur., Cig., Jan., Mik.; — 2) schlafendes Pflanzenauge ( z. B. an der Rebe), SlGosp.- C., Nov.
  35. krmeljìv, -íva, adj. voll Augenbutter, C.; triefäugig, Mur., Cig.
  36. 2. kŕmən, -mna, adj. zum Schiffshintertheil gehörig, C.
  37. krmẹ́žəlj, -žlja, m. das Eiterklümpchen in den Augen, Mur., Cig., Jan., C.; tudi: krmẹžə̀lj, -žljà, Valj. (Rad); — prim. stsl. grъmêždь, Mik. (Et.).
  38. 1. krmúlja, f. der Felsenvorsprung, Kor.- Cig., Jan.; — die Anhöhe, C.
  39. 2. krmúlja, f. das Steuerruder, C.
  40. krmúljiti, -ȗljim, vb. impf. steuern, rudern, C.
  41. kr̀n, kŕna, m. 1) das Schiffsende, C.; prvi, zadnji k., Ravn.- Valj. (Rad); — das Schiffshintertheil, Jarn., Svet. (Rok.); sedeč na krnu, Hip. (Orb.); — 2) die Kante, Jan.; pogl. krn f.
  42. kȓn, -ı̑, f. die Bergspitze, C.; die Klippe: skalnata krn, SlGosp.- C.
  43. kŕnast, adj. verstümmelt: k. zob, rog, C.
  44. kȓnəc, -nca, m. das Rebenmesser, Hip.- C.
  45. 1. krníca, f. 1) tiefe Stelle im Wasser, der Tümpel, Cig.; — der Wasserwirbel, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Boh.; k. ali vrtuljka, Hip. (Orb.); vse tvoje krnice in tvoji valovi gredo črez me, Ravn.; vrzimo ga v krnico v Krko, Jurč.; bati se krnice, LjZv.; priti med krnice in pečine, = zwischen Scylla und Charybdis, Z.; — die Flusstiefe ( geogr.), Cig. (T.); — 2) das Kesselthal, Mur., Cig., Jan., Poh.- C.; — 3) iz lesa izdolbena, okrogla posoda: skleda, v kateri testo za kruh poljejo, SlGor.; na Gregorjevo pravijo: krnico (leseno posodo) na glavo pa hajdi kopat, Pjk. (Črt.); = nečke, V.-Cig.; — 4) plitvi dolb v prešni kladi, der Pressboden, Cig.; — die Presskufe, Mur., Danj.- Mik.
  46. kŕnja, f. 1) die Kerbe, die Scharte, M., C.; die vom Kratzen oder Nagen herrührende Verstümmelung, Z.; — zobna škrbina, BlKr.; — 2) ein schartiges, schlechtes Schneidewerkzeug, C., Notr.; — eine verstümmelte Kuh, Dol.- Mik. (Et.); — 3) das Schwein, ogr.- C., BlKr.; — 4) razkuštrana ženska: krnja je prišla iz trnja, C.
  47. kŕnjav, adj. 1) schartig, verstümmelt, Z., Zv.; — 2) mit zerrauftem Haar, vzhŠt.- C., Npes.-Vraz.
  48. kŕnjavəc, -vca, m. der Zerraufte, vzhŠt.- C.
  49. kŕnjavka, f. die Zerraufte, vzhŠt.- C.
  50. krnjȃvkati, -am, vb. impf. raunzen, Mur.; miauen, Mur.; svinja, mačka krnjavka, Hal.- C.
  51. krnję̑ł, m. = tkalec, Notr.- Z., C.; (na Notranjskem so nekdaj le Karnjeli bili tkalci).
  52. krnję̑łəc, -łca, m. = krnjel, Cig., C., Nov.
  53. krnjúcati, -am, vb. impf. grunzen, C.
  54. kroca, f. = krokar, C.
  55. krǫ́čati, -ím, vb. impf. = kučati, C.; — prim. kročiti.
  56. kročáti, -ȃm, vb. impf. zähmen, im Zaume halten: s potrpežljivostjo k. koga, Slom.; besänftigen, C.; k. živalice, Zora; — menda nam. krotčati.
  57. kročȃvəc, -vca, m. der Zähmer, C.
  58. kročílọ, n. ein Werkzeug zum Krümmen, C.
  59. kročiti, -im, vb. impf. krümmen, biegen, ogr.- C.; — prim. krucati in rus. krjučitь. (?)
  60. krógəlj, -glja, m. zweizackiger Karst, C., Z.; — prim. krevelj, bav. kräuel.
  61. krogováti, -ȗjem, vb. impf. sich im Kreise bewegen, kreisen, C.; razgovor je začel krogovati, Bes.
  62. krǫ́hałnica, f. die Kröte, C., Z., (krohovnica), V.-Cig.
  63. króhati, -am, vb. impf. grunzen: svinja kroha, C., Z.; — krächzen, Cig.; — k. se, laut lachen, C.
  64. krǫ̑jba, f. das Zuschneiden, C.
  65. krojeníca, f. 1) vom Kern gehende Pfirsich, C., Rihenberk, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) die Spleiße, DZ.
  66. krojílọ, n. 1) das Spaltwerkzeug, der Spalter, Cig.; — 2) das Zuschneidemuster, C.
  67. krojíti, -ím, vb. impf. 1) nach der Flächenlage zertheilen, spalten; skrili k., Schiefer spalten, Cig., Gor.; k. se, sich spalten, sich schiefern, Cig., Jan., Cig. (T.); skrilavec se kroji povsem lehko v gladke, tenke skrili, Erj. (Min.); — 2) (Genähtes) trennen, C., M.; — 3) zuschneiden, Jarn., Mur., Cig., Jan.; — sodbe k., Urtheile aussprechen, Levst. (Zb. sp.); — zna vsakemu besede k., = zna se vsakemu odrezati, Kr.; — 4) in die Bestandtheile zerlegen, zertheilen, Cig., Jan., C.; svetlobo k., das Licht zerstreuen, in seine Farben zerlegen, Žnid.; — chemisch zerlegen, Vrtov.- Cig., Jan.; krójiti, -im, Mur., Erj. (Min.) i. dr.
  68. krǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. krächzen; krokar kroka, Cig.; vran kroče, C.; quacken: žaba kroče, C.; grunzen: svinja kroče, C.
  69. kroketjáti, -ȃm, vb. impf. quacken: žaba kroketja, Rez.- C.
  70. krokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. krächzen (o vranu), Mur., C.; — glucken (o kokoši), C.
  71. krompír, -rja, m. die Kartoffel, der Erdapfel (solanum tuberosum); — coll. Erdäpfel; krompirja skuhati; — iz nem. "Grundbirne", C.; ( prim. gen. krompírna, Fr.- C.); tudi: -ı̑r, Dol.
  72. krompírjevəc, -vca, m. 1) das Kartoffelkraut, Cig., Nov., Valj. (Rad); — 2) der Kartoffelbrantwein, Cig., Jan., C.; — 3) amerikanski k., der Colorado-Kartoffelkäfer (doryophora decemlineata), Erj. (Ž.).
  73. krompírjevica, f. 1) voda, v kateri se je krompir kuhal, Gor.; — die Kartoffelsuppe, ogr.- C.; — 2) das Kartoffelkraut, Jan., Dol.; — 3) eine Art Taubnessel (lamium orvala), Rihenberk- Erj. (Torb.).
  74. krǫ̑na, f. 1) die Krone; grofovska, mučeniška k.; — 2) der Thaler, nekdaj na Dol.- Levst. (Rok.); — die Krone (novi denar); — 3) rdeča k., neko jabolko, C.
  75. krǫ̑nica, f. dem. krona, 1) kleine Krone; — 2) der Rosenkranz, Jan., C., DZ.; ( hs.).
  76. króniti, krǫ̑nem, vb. pf. spritzen, eine geringe Menge gießen: kroni mi vode, C.; — nam. kropniti.
  77. kronovína, f. das Kronland, Cig., Jan., C., nk.
  78. 2. kròp, krǫ́pa, m. = kap, die Dachtraufe, C.
  79. kropílọ, n. 1) der Sprengwedel, Alas., Mur., Cig., Jan., C., Valj. (Rad); — 2) die Brause an der Gießkanne, Cig.; — 3) das Besprengen, Krelj; ne pomaga ne kropilo ne kadilo = es ist Tauf und Chrisam verloren, M., Z.
  80. kropiva, f. = kopriva, Mur., Cig., Jan., C.
  81. 1. krǫ̑pnik, m. pisker za krop, großer Kochtopf, C.
  82. krósma, f. = krošnja, Rez.- C.
  83. krosmár, -rja, m. = krošnjar, Rez.- C.
  84. krósna, n. pl. der Weberstuhl, Št.- Cig., Jan., C., Kres, Vrt.; (krosne, f. pl., Cig., C.).
  85. krǫ̑šljək, -šljəka, m. kleines Taschenmesser, C., vzhŠt.
  86. króšnja, f. 1) ein hölzernes Gestell, um darin eine Last vor sich oder auf dem Rücken zu tragen, das Tragreff ( bav. krächsen, krachsen); kramarska, tesarska, k., C.; — 2) das Gebüsch, C.; — die Baumkrone, Z.; zelena gosta k. drevesa, Vrt.
  87. krošnjaríca, f. die hausierende Krämerin, C.
  88. króšnjast, adj. breitästig, C.; — breitleibig, corpulent, C.
  89. krǫ̑t, adj. heftig, ogr.- C.; kroto divjati, LjZv.; kroto (= ostro) podnebje, Raič (Slov.); kroto, sehr, Krelj, Št.- Cig., ogr.- Mik.
  90. krǫ̑tba, f. die Zähmung, C.
  91. krǫ̑tež, m. der Wütherich, C.
  92. krotíca, f. verdrehter, zusammengelaufener Faden, der Knoten am Gespinnst, C., Dol.- Mik.; nit v krotice gre = krotiči se, C.; — v krotice iti, sich sehr ängstigen, C.; (krtice, Cig.).
  93. krotíčav, adj. voll Knoten: krotičava preja, ein Gespinnst mit verdrehten Fäden, C.
  94. krotíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) zusammendrehen, nav. k. se, durch Verdrehung Knoten bilden: preja se krotiči, C., Dol.- Mik.; — 2) züchtigen, Mur., Cig., Jan.; Bog je z lakoto krotičil celo ljudstvo, Ravn.; — 3) k. se, Knoten bilden (durch Verdrehung): preja se krotiči, C., Dol.- Mik.
  95. krotína, f. = krotica, C.
  96. krotínast, adj. = krotičav, C.
  97. krotíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. = krotičiti se (o preji), C.
  98. 2. krotiti, -im, vb. impf. wenden, lenken: k sebi krotiti, C.; — prim. stsl. krątiti, drehen.
  99. krotkọ̑ta, f. = krotkost, Trub.- C.
  100. krotọ̑st, f. die Heftigkeit, C.

   6.601 6.701 6.801 6.901 7.001 7.101 7.201 7.301 7.401 7.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA