Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (5.901-6.000)

  1. kàr, I. pron. rel. 1) was; kar si iskal, to si našel; teci, kar najhitreje moreš, lauf, so schnell du nur kannst; kar najprej mogoče, ehestens, Cig.; kar najbolj, möglichst, C.; — kar — toliko, je — desto, Mik.; kar večji, to boljši, C.; kar dlje, tem bolj, Vrt.; — II. conj. 1) seit; kar ga poznam, seit ich ihn kenne; kar jaz pomnim, seit meinem Gedenken; prim. odkar; — ravno kar ( nav. ravnokar), soeben; — 2) razen kar, samo kar, = razen da, samo da, Levst. (M.); druge dote mu nisem dal, razen kar sem mu hišo pustil, Levst. (M.); — 3) als (da) plötzlich; vse je bilo tiho: kar nekaj zašumi v listju; — III. adv. 1) ohne weiters, nur; kar v grob z mano, pod zemljo! Ravn.; kar na samo pismo zabeležiti, Levst. (Nauk); kar ustrelil ga je; kar pojdi! kar to-le, nur dieses hier; to ni, da bi se kar tako jemalo; — kar nič, rein nichts, Cig., C.; kar eden ne, nicht ein einziger, Cig.; kar veliko se doseže, recht viel erreicht man, Vrtov. (Km. k.); kar doteknil se ga nisem, ich habe ihn gar nicht berührt, Notr.- Levst. (M.); — 2) = nikar, nicht, Guts.; kar — temuč, nicht — sondern, Guts. (Res.); — geschweige: greh na greh nakopava, kar da bi se ga kesal, Ravn.; še poslušati me ni hotel, kar pa da bi mi bil kaj dal, jvzhŠt.; v tem pomenu tudi: ne kar: še vzel bi mi, ne kar dal, Jan. (Slovn.); še jesti nimamo, ne pa kar bi se lepo oblačili, Jan. (Slovn.).
  2. kárati, -am, vb. impf. 1) schartig machen, Z., C.; — 2) mit Worten züchtigen, verweisen, rügen, Mur., Cig., Jan., BlKr., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.; učitelj hude opomina, kara, kaštiga, ogr.- Valj. (Rad); — k. se, = kregati se, Svet. (Rok.); — 3) provocieren (= vznemirjati), Krn- Erj. (Torb.); — tudi: kȃrati.
  3. karȃva, f. die Rüge, der Verweis, C.
  4. káravəc, -vca, m. der Tadler, der Sittenrichter, C.
  5. kare, pron. rel. = kar, ogr.- C.
  6. karfijōla, f. = karfijol, C.
  7. kȃrka, f. 1) die Rüge, C.; — 2) der Zank, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  8. karla, f. neko jabolko, M., C.
  9. karmę̑n, m., Guts., pokvarjeno iz: pergament, C.
  10. karminják, m. der Gast beim Leichenmale, C.
  11. karminščák, m. = karminjak, C.
  12. kȃrnar, -rja, m. = kostnjak, das Beinhaus, Mur., Trub., SlN., Gor.- Mik.; — prim. bav. karner, srlat. carnarium, der Leichenhof, C.
  13. karnej, m. = kanjer, ogr.- C.
  14. karǫ́ga, f. das Fahnenwappen, C.; — prim. karogla.
  15. 2. karp, m. der Schneeschuh, C.
  16. kartáš, m. der Kartenspieler, C., Valj. (Rad).
  17. kāsa, f. denarnica, blagajnica, die Casse, C.
  18. kasati, -am, vb. impf. 1) den Kopf schüttelnd gehen (o konjih), C.; — prim. hs. kasati, traben.
  19. káša, f. 1) der Brei, bes. der Hirsebrei, die Grütze; prosena, ječmenova, ajdova, ovsena k., Hirsen-, Gersten-, Heiden-, Hafergrütze oder -brei; mlečna kaša, otročja paša, Zv.; kašo pihati, sich darein mengen, Jan. (H.); S Turkom noč'mo se vojsk'vati, Vrele kaše ne pihati, Npes.-K.; kašo upihati komu, jemanden daran kriegen, auszahlen, Let., jvzhŠt.; v kaši biti, im Malheur sein, Cig.; — babja kaša = babje pšeno, C.; — 2) svinjska k., der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Fr.- C.
  20. kašljeváti, -ȗjem, vb. impf. plätschern (vom Geräusch geschüttelter, nicht ganz voller Fässer), vzhŠt.- C.
  21. kašnják, m. 1) der Breitopf, C.; — 2) der Breiliebhaber, C.
  22. kaštígati, -am, vb. impf. = kazniti, Mur., Cig., ogr., vzhŠt.- C.; — prim. stvn. chastigōn, lat. castigare, Mik. (Et.).
  23. katalíti, -ím, vb. impf. = kotaliti, Cig., C.
  24. katȃn, m. = vojak, C., ogr.- M.; — prim. madž. katona.
  25. katȃnəc, -nca, m. 1) = katan, C.; — 2) die Färberreseda, der Wau (reseda luteola), Cig., Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
  26. katȃnək, -nka, m. 1) = katan, C.; — 2) = soldatek (cyclamen), Ščav.- C.
  27. katarı̑nščica, f. eine Art Zwetschke, C.
  28. katę́ri, pron. I. interr. welcher? (von zweien oder mehreren) katera gospa ves svet obhodi? Jan. (Slovn.); — der wievielte? katerega imamo danes? welches Datum haben wir heute? — v indirektnem vprašanju: Bog že ve, kateri kozi rep krati, = Gott weiß schon, wen er züchtigt, Met.; — II. rel. welcher; katerega bom poklical, tisti naj se oglasi; kateri koli, welcher immer; kateri bodi, welcher es auch sei; — III. indef. irgend welcher, irgend einer; — če vaju (vas) katerega zadene, brez strahu pojdi v boj; nas bi lahko katero šlo k božji službi, von uns Hausgenossen irgend einer, C.
  29. katę́rič, adv. I. interr. welchesmal? zum wievieltenmal? (kterič) vzhŠt.- C.; — II. indef. irgendeinmal, zuweilen, manchmal, C.; ali si že bil katerič na Bezjaškem? (kterič) Raič ( Kol.).
  30. kavaríca, f. die Kaffeesiederin, die Kaffeeschenkin, C., ZgD.
  31. kavčūkovəc, -vca, m. der Kautschukbaum (siphonia elastica), C., Tuš. (R.).
  32. kávəlj, -vlja, (-vəljna), m. 1) der Haken, Mur., Cig., Jan., Kr.; — 2) der Keim, C.; — 3) tüchtiger Mann: ako jim je načelnik kavelj, gredo za njim skozi peklenski ogenj, Bes.; presukan k., durchtriebener Kerl, Zora.
  33. 1. kȃvra, f. 1) die Truthenne, Guts., Mur., Cig., Jan., Zora; — 2) = vrana, C.
  34. 2. kȃvra, f. die Unterkohlrübe (podzemeljska koleraba), Cig., Notr.- Z.; — prim. it. cavolo rapa, C.
  35. kavráč, m. 1) der Truthahn, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik., Glas., Zora, Vest., Slom.; — 2) = vran, C.
  36. kavrána, f. = vrana, Celjska ok.- C.
  37. kávrna, f. die Wolle am Sammt oder Tuch, C.; — die beim Weben sich bildende Wolle, C., Zora; — prim. C. ( Vest. I. 167.).
  38. kávrnat, adj. wollig, rauh, C.
  39. kávrnčən, -čna, adj. zottig, wollig, (tudi: kab-) ogr.- C.
  40. kȃvrnək, -nka, m. = kabrnek, kabronek, C.; kavrnki visijo na leščevju, SlGor.
  41. kávrnje, n. das Rauhe am Tuche, C.
  42. kávrnka, f. = kavrna, C., Zora.
  43. kazáč, m. 1) kdor kaj kaže, der Zeiger, der Weiser, C.; — 2) der Zeigefinger, ogr.- Valj. (Rad); — 3) das Register, C.
  44. kazáčən, -čna, adj. kazačni prst = kazač, der Zeigefinger, ogr.- C.
  45. kazáłən, -łna, adj. zeigend, demonstrativ, Cig.; kazȃłni uk, der Anschauungsunterricht, Cig. (T.), C.; kazalni naklon (način), die anzeigende Art ( gramm.), Cig.; kazalni zaimek, das anzeigende Fürwort, das Demonstrativpronomen ( gramm.), Levst. (Sl. Spr.).
  46. kazȃłnica, f., Cig., C., pogl. monštranca.
  47. 1. kȃzən, -zni, f. 1) die Strafe; božja k., die Strafe Gottes; smrtna k., die Todesstrafe; pod veliko kaznijo, bei hoher Strafe, Cig.; s kaznijo je prepovedano, es ist bei Strafe verboten, Levst. (Nauk); — 2) eine Abgabe an die Herrschaft, wie sie einst eingeführt war, Jan., Mur., Cig., Jan., Fr.- C.; žitna k., das herrschaftliche Zinsgetreide, Jarn., Fr.- C.; — 3) der Zins, KrGora- DSv.; — v kazen dati = v najem dati, Rož.- Glas.
  48. 2. kȃzən, -zni, f. der Schein, Dol.- Mik. (Et.); na k. imeti, zur Schau tragen, C.
  49. 1. kázən, -zna, adj. 1) kazno je, es hat den Anschein, es ist wahrscheinlich; ni kazno, da bi on bil to storil, Svet. (Rok.); kakor je bilo kazno, wie es den Anschein hatte, Gor.- Let.; — 2) gute Aussichten bietend: žito je kazno, Mik.; vreme je kazno, = dobro kaže, Dol.; — ni kazno, es ist nicht angezeigt, passend, C.; — 3) ansehnlich: k. človek, stattlicher Mann, Dol.; vrt ni kazen, Litija- Svet. (Rok.); naj ima kazno ali nekazno ime, Jurč.; — 4) ni kazno = ni za pokazanje, Svet. (Rok.).
  50. kazíti, -ím, vb. impf. verderben, verhunzen; to ga kazi, das entstellt ihn; to nič ne kazi, das schadet nichts, Cig., C.; veselje komu k., jemands Freude stören; srečo si k., sich sein Glück verderben, Ravn.; zapeljive reči srce kaze, Jap. (Prid.); — kazi se mi delo, es will mir nicht gerathen, Cig.
  51. kaznína, f. das Strafgeld, C., DZ.
  52. kaznı̑telj, m. der Strafer, C.
  53. kaznovalíšče, n. der Strafort, Jan., C.
  54. kaznovȃłnica, f. das Strafhaus, Cig., Jan., C.
  55. kdá, adv. = kdaj, kadar, C., Mik., vzhŠt.
  56. kdẹ́, adv. = kje, C., Mik., Levst. (Sl. Spr.); — ("gdi", [ rel.], Trub.).
  57. kə̀, conj. 1) wenn: ke bi ... (okršeni kədər = kadar, namesto zdaj v knjigah sploh navadnega: ko bi ...), Guts.; prim. Škrab. (Cv. VI. 10. VII. 9.); — 2) = ker, Guts., C.
  58. kę́bast, adj. 1) gestutzt, stumpf, Cig., Jan.; kebasta kokoš, eine Henne mit sehr kurzen Schwanzfedern, BlKr.; kebast pes, ein Hund mit gestutztem Schweif, Levst. (Zb. sp.); — stümmelicht, C.; — 2) zwergartig, BlKr.- M.
  59. kę̑bčək, -čka, m. dem. kebec; junger Vogel, das Küchlein, C.
  60. kəbə̀l, -blà, m. das Schaff, Cig., Vrt., Dol.; vina ni maral piti iz kupice, morali so mu prinesti kebel, LjZv.; vodni kebli, Erj. ( Let.); pravi k. ("kebal") in mera, Krelj; — (kébəł, der Metzen, ogr.- C.); — prim. kabel.
  61. kəbláča, f. der Kopf ( zaničlj.), SlGor.- C., Trst. (Let.); — prim. kebel.
  62. kəblánja, f. = keblača, C.
  63. kəblár, -rja, m. der Schaffbinder, C., Svet. (Rok.).
  64. kəblíca, f. ein Schaff, Habd., Dol.; die Milchgelte, C.; Mleka dosti nam podeli, Dve čebrici, Dve keblici, Vrt.; — die Schöpfgelte, Notr.
  65. kebrščák, m. die größte Gattung Fisolen, vzhŠt.- C.
  66. kebzováti, -ȗjem, vb. impf. schauen, Acht haben: k. na koga, kaj, ogr.- M.; Acht geben, merken, ogr.- C., Valj. (Rad).
  67. kȇcmec, m. das Baumharz, Mur., C.; arabski k., das Gummi, Danj. (Posv. p.).
  68. kę̑čka, f. dem. keka; der Haarschopf, das Haupthaar, Cig., Jan., C., Mik., na vzhodu; za kečko potegniti koga, ogr.- Valj. (Rad), jvzhŠt.; uže mi brezje v kečko sili, meine Haare werden schon grau, C.; = glava: imaš trdo kečko, SlGor.; — prim. kačka.
  69. kədá, adv. = kdaj, kedaj, Kor., Št.- Cig., C.
  70. kədáj, adv. = kdaj (tako sploh pišejo v novejšem času); prim. Cv. X. 4.; — kedàj = k letu, künftiges Jahr, C., Lašče- Erj. (Torb.).
  71. kèh, kę́ha, m. 1) = kih, das einmalige Niesen, der Nieser, ogr.- C.; — 2) das Husten der Pferde, vzhŠt.- C.
  72. 2. kę́həlj, -hlja, m. der Schweinshauzahn, vzhŠt.- C.
  73. kehetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. keuchen, husten, lachen, C.; — prim. kehljati.
  74. kehljȃk, m. = 2. kehelj, vzhŠt.- C.
  75. kehljáti, -ȃm, vb. impf. keuchen, Mur., C.; hüsteln, Z.; svinje kehljajo, geben röchelnde Laute von sich, Z.
  76. 1. kę̑ka, f. 1) das reichliche Haupthaar, Z.; — 2) kleiner hölzerner Hammer, C.; — prim. kečka.
  77. kę̑kati, -am, vb. impf. leicht schlagen, C.
  78. kę̑kəc, -kca, m. der Schlägel, C.
  79. kę̑kica, f. dem. keka; 1) der Schlägel, der Hammer, C.; — 2) das männliche Glied, C.
  80. kelák, m. = kel, C.
  81. kę̑ləc, -lca, m. dem. kel, SlGor.- C.
  82. kę́łžuh, m. der Husten, die Druse, die "Kehlsucht" der Pferde, Cig., C., Nov.; — iz nem.
  83. kę̑mba, f. die Butte, Jan., C., M.
  84. kę̑nda, f. = torba, C.
  85. kę́pa, f. 1) der Klumpen: kepa zlata, ila, Cig.; noga v kepo zrastena, der Klumpfuß, Pot.- Cig.; s prstenimi kepami metati, Dalm.; ognjena k., die Feuerkugel, Cig.; v kepah, klumpenweise, Cig.; — die Ackerscholle, Mur., Cig., Jan., C.; kepe tleči, Schollen zerschlagen, Z.; — der Schneeball; kepo zagnati v koga; — k. dlak, der Haarballen, Cig.; — 2) svoje ime ovci, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  86. kę́pati, kę̑pam, vb. impf. 1) mit Schneeballen bewerfen: k. koga; k. se, sich mit Schneeballen bewerfen; — 2) volno k., die Wolle krämpeln und in große Flocken verwandeln, C.
  87. kę̑pəc, -pca, m. 1) der Bürzel, der Hühnersteiß, C.; — 2) der Zwerg, Cig., Jan.; ( hs.); — 3) die Kolbenhirse, Cig.
  88. kepenjek, m. = plašč, C.; — prim. madž. kopenyeg.
  89. kəsȃn, -snà, adj. säumig, langsam; k. pri delu, C.; k. za delo, Dol.; kesna pokora, C.; k. plačnik, Cig.; otročja reja je najkesnejša, Jurč.; kesne glave biti, ungelehrig, ein langsamer Kopf sein, Cig., Nov.; po kesnem, langsam, Cig.; — spät, Mur., Cig., Jan.; kesni ste, ihr seid spät gekommen, jvzhŠt.; kesno je že, es ist schon spät; kesna seva, prazna škrinja, Z.; kesneje, später, C.; — kȃsni, compar. kášnji, kəsnẹ̑ji, kəsnẹ̑jši, Cv., C.; — tudi: kə̀sən.
  90. kəsáti se, -ȃm se, vb. impf. Reue empfinden; k. se zavoljo česa; bereuen: k. se grehov; (k. se, trauern: kę́še se za rajnega, vzhŠt.- C.).
  91. kəsnováti, -ȗjem, vb. impf. säumen, zögern, langsam sein, Mur., Jan., C.
  92. keša, f. = torba, C., SlGor.; — prim. hs. kesa, Beutel, iz tur.
  93. kẹ̑šək, -ška, m. der Zwerg, C., (kešik) Rib.- M.; (kejšek) Rib.- Cig.
  94. kę̑tiš, m. 1) der Bewohner einer keta, Trst. (Let.); — 2) der Mitwinzer, C.; — 2) der Gefährte, der Genosse, C.; — prim. keta.
  95. kę̑tišati se, -am se, vb. impf. Umgang pflegen, ob Muri- C.
  96. kę̑tuš, m. = ketiš 1), C.; = tovariš, kajk.- Valj. (Rad).
  97. kę̑včica, f. 1) eine Art Dohle, C.; — 2) der Kibitz, C.; — prim. kevkati.
  98. kę̑vkati, -am, vb. impf. verdrießliche Laute von sich geben, "penzen", Št.- Z., C.
  99. keznȃnik, m. pol vagana, ali po nekaterih krajih četrt vagana; stara mera na Goriškem in Vipavskem, Erj. (Torb.), C.; — pogl. kaznenik.
  100. kı̑h, m. 1) das einmalige Niesen, der Nieser, Cig., Jan., SlN.; na kih reci: Bog pomagaj! C.; — 2) die Niesesucht, der Schnupfen, Jan., Prip.- Mik., Svet. (Rok.).

   5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 6.001 6.101 6.201 6.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA