Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
ov=C. (5.501-5.600)
-
járuše, -eta, n. = jare, jarče, C.
-
járušica, f. = jarčica 1), C.
-
járušič, m. junges Schaf, C.
-
jȃs, m. die Helle, der Schimmer, der Glanz, C.
-
jása, f. baumlose, gelichtete Stelle im Walde, Cig., C., Mik., Goriš.
-
jásən, -sna, adj. 1) heiter, hell, licht; jasno je, es ist heiteres Wetter; nebo je jasno, kakor ribje oko; jasna noč; jasno oko, ein helles, ungetrübtes Auge; jasno čelo, heitere Stirne, Cig.; — hell (o barvi): jasna barva, Cig., Jan.; jasen v lice, jasnega obraza, blass, schlecht aussehend, Z., Lašče- Levst. (M.); ves bled in jasen, LjZv.; — jasen gozd, gelichteter Wald, Dol.; na jasno, ins Freie, Levst. (Pril.); jasna streha, durchlöchertes Dach, Z.; če je jasno na sv. večer, so jasni kozolci (leer), Dol.; — 2) vernunftklar, Cig.; jasna glava, ein heller, aufgeklärter Kopf, Cig., C.; jasno je v glavi, C.; — jasni presledki, jasna trenotja, lichte Augenblicke (eines Geisteskranken), Cig. (T.); — 3) klar, deutlich, jasno razložiti kaj; to je jasno, kakor beli dan, das liegt auf der flachen Hand; jasni pojmovi, deutliche Begriffe, Cig. (T.); — 4) lebhaft, munter: jasna devojka, ogr.- C.
-
jȃskati, -am, vb. impf. hellaut gackern: kokoši jaskajo, C., Z., jvzhŠt.; — pren. laut schreien (zankend, jammernd u. dgl.), Z., jvzhŠt.; klepetave žene jaskajo, Dol.
-
jasnoglȃvəc, -vca, m. heller Kopf, C.
-
jastrebína, f. die Gaisraute, das Pestilenzkraut (galega officinalis), C.
-
jȃstrebji, adj. Habichts-, Jan., C.
-
jȃščerica, f. 1) die grüne Eidechse (lacerta viridis), okoli Škofje Loke ( Gor.); ( die Eidechse, Cig., Jan.); — 2) die Meisterwurz (imperatoria ostruthium), Cig., C., (jaščarica) na Kaninu, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. stsl. jašterica.
-
jȃška, f. 1) die Erdvertiefung, V.-Cig., Jan.; — 2) die Schachtel, (?) C., Z.; — prim. jačka. (?)
-
2. jata, f. die Hütte, C.; — die Grotte, die Höhle, Z.
-
jȃtoma, adv. scharenweise, C., Zv., LjZv.
-
jáviti, -im, I. vb. pf. 1) melden, bekannt geben, Jan., C., nk.; — j. se, sich melden, Cig.; javi se mimo grede pri meni, BlKr.; — 2) j. se, sich zeigen, erscheinen, Cig., ogr.- C.; sv. Jožef se je javil in v Betlehem prišel, ogr.- C.; — II. vb. impf. otrok se javi, das Kind kommt (bei der Geburt) zum Vorschein, Hal.- C.
-
jávljati, -am, vb. impf. ad javiti; 1) bekannt geben, melden, nk.; — j. se, kund werden, C.; — 2) j. se, sich zeigen, erscheinen, C.
-
jávljenje, n. die Meldung, die Bekanntgebung, C.; — die Manifestation, Zora.
-
javoríka, f. = lavorika, Mur., C., Z.; — hs.
-
jávorišče, n. = javorje, C.
-
jávornik, m. eine Art Rebe: = marvin, glavačica, rumenjak, Vrtov.- C.
-
jȃvskati, -am, vb. impf. = javkati, C., Z.
-
jȃz, m. = jazba, die Höhle, C., Z.
-
jȃzbina, f. 1) das Dachsloch, der Dachsbau, Mur., Cig., Jan., Dol., BlKr.; Iz jazbine jazbec pogleda zaspan, Str.; — 2) die Erdhöhle, die Grotte, Mur., Cig., C.; v jazbinah stanuje divji mož, LjZv.; — 3) = jazbečevina, Jarn.
-
jȃzvəc, -vəca, m. 1) = jazbec, Mur.; — 2) gožica na cepeh, C.
-
jȃzvəčina, f. = jazbina 1), C.
-
jȃzvəčka, f. die Dachsin, Fr.- C.
-
jazvíca, f. die Dachsin, C.
-
jȃzvina, f. = jazbina 1), C.
-
jebáč, m. der Hurer, C.
-
ję̑ckati, -am, vb. impf. = jecati, C.
-
ję̑č, m. das Aechzen, C.
-
2. ję́ča, f. = ječ, C.
-
ję́čiti, -im, vb. impf. in Haft, im Kerker halten, Cig., Jan., C., DZ., Dol.; v temnicah so strastni poglavarji turški ječili nesrečne kristijane, Navr. (Let.); jel ga je ječiti in postiti, LjZv.; j. se, im Kerker gehalten werden: ječil se je v Sibiriji, Glas.
-
ječljìv, adj. kdor rad ječi, C.
-
jéčmen, -ę́na, m. 1) die Gerste; j. phati, Gerstengraupen machen, Cig.; navadni j., gemeine Gerste (hordeum vulgare), Tuš. (R.); dvovrstni j. ali j. dvovrstnik, die zweizeilige Gerste, die Blattgerste, Cig., C.; j. šestovrstnik, die Herbstgerste, Cig.; rebrnati j., die vierzeilige Gerste, V.-Cig.; j. golec, die nackte Gerste, Cig.; ribji, resnati j., die Bartgerste, Cig.; mišji j., die Mäusegerste, Cig.; — 2) das Gerstenkorn (eine Entzündung am Augenlidrande), Cig., Jan., C., M., Kr.
-
ječmę̑n, adj. = ječmenov, Mur., C.
-
ječmeníka, f. das Haargras (elymus), Erj. (Rok.), C.
-
ječmę̑nka, f. 1) die Gerstengrütze, M., C., Ravn. (Abc.); — 2) der Speltweizen, Pri Fari- Štrek. (LjZv.); — neko jabolko, Mariborska ok., Škrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.); — neka hruška, Slap, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
-
ječmę́novka, f. 1) = ječmenovica, Cig., Jan., C.; — 2) die Bierwürze, Erj.- Cig. (T.), C., DZ.
-
ječmę̑nščak, m. = ruski oves, C.
-
jẹ̑d, -ı̑, f. 1) das Essen, Mur., Cig., Jan.; velike jedi biti, viel zu essen pflegen, C.; — ni za jed, es ist ungenießbar, Cig.; ako kaj najde k jedi ( germ.), Krelj; dosti k jedi, genug zu essen, Dalm.; — 2) das Essen, das Mahl, die Mahlzeit; pri jedi; (= na jedi, C.); po jedi, nach Tische; velika jed, die Tafel, C.; — 3) die Speise; mesna jed, die Fleischspeise; postna jed, die Fastenspeise; jed in pijača, Speise und Trank; — die Kost, Cig., Jan.
-
jẹ̑da, f. = ajda, Tuš. (R.), Rez.- C., KrGora.
-
jèda, conj. ob, C., Krelj.
-
jẹdáča, f. die Speise, C., GBrda- Erj. (Torb.); dobili so jedače in pijače, SlN.; črvi, polži, školjke in majhne ribe so mu (raku) poglavitna jedača, Erj. ( LjZv.).
-
jedalíšče, n. der Ort, wo man zu speisen pflegt, Cig., C.
-
jedȃłnica, f. das Speisezimmer, C.
-
jedálọ, n. 1) die Löffelöffnung, C.; — 2) pl. jedala, das Essbesteck, Jan. (H.).
-
jẹ́davəc, -vca, m. 1) starker Esser, KrGora; — 2) der Flussspat, Jan., C., Erj. (Min.).
-
jẹ̑dba, f. das Essen, Mur.; die Kost, C.; — die Speise, Guts. (Res.)- Valj. (Rad).
-
jẹ̑dək, -dka, m. die Essware, C.
-
jẹ́dək, -dka, adj. ätzend, beizend, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., Erj. (Som.); j. sok, ätzender Saft, C.; jedka voda, das Aetzwasser, Cig.
-
jẹ́dən, -dna, adj. 1) Ess-, Speise-: jẹ̑dna žlica, der Esslöffel, C.; jedni list; — 2) essbar, Cig., Jan.
-
jẹdı̑łnica, f. der Speisesaal, das Speisezimmer, Mur., Jan., C.
-
jẹ̑dka, f. 1) die Esserin, Z.; — die Kostgängerin, Cig.; — 2) starker Appetit, C.; šalivo: nima jetike, ampak jedko ima (= rad jé), jvzhŠt.
-
jẹ́dkost, f. die Aetzkraft, die Beizkraft, Cig., C.
-
jẹdljìv, -íva, adj. essbar, Mur., Cig., Jan., C.; — pogl. jeden 2).
-
jẹ̑dnica, f. 1) das Speisezimmer, C., Z.; — 2) die Speiseröhre, C.
-
jednǫ́č, adv. = enkrat, ogr.- C., LjZv.; — prim. ednok.
-
jedràt, -áta, adj. großkernig, kernig, Cig., C.; če žlahtnejši je sad, menj jedrate so njegove peške, Pirc; — pren. jedrat odgovor, bündige Antwort, Cig.
-
ję́drce, n. dem. jedro; das (in einer harten Schale eingeschlossene) Kernchen; orehovo j.; jedrca iz orehov jemati; — das Kernkörperchen, Erj. (Som.); — očesno j., der Augenstern, Guts., Jarn., Cig., C.; — jédrce, Valj. (Rad).
-
ję́drčən, -čna, adj. Kern-: -čno mleko, die Mandelmilch, C.
-
2. ję́drn, adj. = jadrn, schnell, hurtig, Dict., ogr.- Mik.; jedrno, schnell, flugs, Meg., Dict., Trub., C.; pojdite jedrno vunkaj na ceste, Schönl.; Jedrno začutim, Kam zeva še dalj, Vod. (Pes.); — prim. stsl. jędrъ = hiter.
-
jedrníti se, -ím se, vb. impf. = uriti se, sich üben, ogr.- C.; — prim. 2. jedrn.
-
1. ję́drnost, f. die Kernigkeit, die Festigkeit, C., Z.; — die Bündigkeit, Cig. (T.).
-
jédrọ, n. der (in einer harten Schale eingeschlossene) Kern; — der Steinkern ( min.), h. t.- Cig. (T.); ognjeno j., der Feuerbutzen, Cig.; očesno j., der Augenstern, C., Z.; — das Kräftigste, das Beste einer Sache: der Gehalt (eines Erzes), Jan.; der Feingehalt, Erj. (Min.); zlato slabejšega jedra, Vrt.; das Korn (bei Münzen), Cig.; — voda svoje jedro tira —, hat die Hauptströmung —, C.; — brez jedra, ohne Saft und Kraft, Cig.; — die Elite, Cig., Jan.; j. vojščakov, die Kerntruppen, Cig.; — der Inhaltskern, die Quintessenz (einer Wissenschaft, Lehre, Schrift), Mur., Cig., Jan.; — der Abriss, das Compendium, Cig. (T.).
-
jedrovje, n. der Inhalt einer Nuss, ogr.- C.
-
1. jèdva, adv. kaum, Jan., ogr.- C., nk.; ("odvo" Ben.- Mik.).
-
jə̀gla, f., Cig., C., Polj., pogl. igla.
-
jə̀gnọ, n. = gumno, die Dreschtenne, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — der glatte Boden vor dem Hause, Z.; der Hof, Prim.- Cig., C., Z.
-
jegúljiti, -gȗljim, vb. impf. Aalfische fangen, aalen, Cig., C.
-
jeguljnják, m. der Aalbehälter, der Aalteich, Mur., Cig., C.
-
jẹ́ja, f. Speise, C.; pija in jeja, Speise und Trank, Jan.
-
ję́kəl, -kla, m. der Hakenzahn, V.-Cig., Jan.; (jekelj), C.; — prim. nem. Häkel, Haken = Hakenzahn. (?)
-
jeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = jecljati, C.
-
jekleníca, f. 1) = jeklarnica, Cig., C.; (jeklę̑nice), Vod. (Pes.); — 2) die Stahlfedern, Z., SlN.; — 3) die Stahlquelle, Jes.
-
jeklę́nka, f. jeklena sulica, Nov.- C.; jeklena sablja: Ti skrhaj nad njim Preteče jeklenke, Zv.
-
jeklína, f. = jeklenina, C., Z.
-
jekljáti, -ȃm, vb. impf. = jecljati, C., Vest.
-
jekljàv, -áva, adj. = jecljav, ogr.- M., C.
-
jeklovína, f. die Stahlware, Jan., C.
-
jeklovı̑t, adj. stahlhältig, C.
-
ję́kniti, ję̑knem, vb. pf. einen Laut hören lassen, SlN.; aufächzen, Mur., Jan.; — beim Fallen, Schlagen oder Anstoßen einen Schall hören lassen, Mur., C., Bes.; tako me je vrgel, da je vse v meni jeknilo, Z.
-
jelę̑nič, m. das Hirschlein, C.
-
jelę̑nka, f. 1) die Hirschkuh, C.; Dol' ste pritekli jelenki dve, Npes.-K.; — das weibl. Hirschkalb, Cig.; — 2) kravje ime, Kr.- Valj. (Rad), BlKr.; — 3) die Augen- oder Hirschwurz (athamanta), Medv. (Rok.).
-
jelę́novəc, -vca, m. 1) der Hirschhorngeist, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Vrt., Strp.; — 2) die Rennthierflechte (cladonia rangiferina), Cig., Tuš. (R.); — das Laserkraut (laserpitium), Cig., C., Medv. (Rok.).
-
jelę́nski, adj. Hirsch-, Mur., Cig., Jan., C.; jelenski rog, C.
-
jeles, m. ein Fisch: die Ilse (clupea alosa), C.
-
jèli, conj. 1) vprašalni členek, Boh., Dalm., nk., vzhŠt.; jeli je to prav? Dalm.; jeli po noči ali po dnevi, ogr.- C.; — 2) nicht wahr? gelt! tudi z osebili: jelita, jelite; jeli, da je res, nicht wahr? es ist so; grdo je, jelite, če nam očitajo, Ravn.; prim. Let. 1891, 49.
-
1. jelìč, -íča, m. die Tanne, C. (= smreka, ogr.- Raič ( Nkol. 1868. p. 56.)).
-
jelı̑čevje, n. = jelovje, der Tannenwald, C.; jeličȇvje, ogr.- Valj. (Rad); — das Tannenreisig, Trnovo- Erj. (Torb.).
-
jẹ̑liš, m. die Speise, Habd., C., ogr.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
-
jelitnica, f. = godlja, C.
-
ję̑łnik, m. der Tannenwald, C.
-
jẹ́lọ, n. das Essen, Mur., Cig., Jan.; die Speise, Rib.- Mik., ogr.- Valj. (Rad); okusno in redilno j., Nov.; j. in pilo, Speise und Trank, BlKr.; brez dela ni jela, Cig., C., Vrt.; kdor ne dela, je brez jela, Cig.; kjer je delo, tam je jelo, Arbeit bringt Brot, Cig.; mnogo dela, pa malo jela, LjZv.
-
jelǫ́v, adj. von der Tanne, Tannen-; — zum Nadelholz überhaupt gehörig: j. les, C., BlKr., jvzhŠt., Notr.; jelovo drevo, der Nadelbaum, Jan.
-
jelovína, f. 1) das Tannenholz; — jedes Nadelholz, C., BlKr., jvzhŠt.; — tudi jelǫ́vina; — 2) ję́lovina, neka trta, Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
-
jelǫ̑vje, n. der Tannenwald, C.
-
ję́łša, f. die Erle; črna j., die Schwarzerle (alnus glutinosa), Tuš. (R.); — bela j., die Weiß- oder Grauerle (alnus incana), Cig., C.
-
ję́łševəc, -vca, m. 1) der Erlenwald, Z.; — 2) eine Art Rebe, C., Rogatec ( Št.)- Erj. (Torb.); — 3) der Edelkrebs, Nov.- C.
-
ję́łševka, f. 1) eine Art Bachfisch, C.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
5.001 5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani