Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (5.301-5.400)

  1. izȗka, f. = izuk, C.
  2. izúmiti, * -im, vb. pf. 1) = izumeti, ersinnen, erfinden, Jarn., Cig., Jan., C., nk.; i. teorijo, Žnid.; izmišljeni a ne še izumljeni "modrijanski kamen", Navr. (Let.); — 2) i. si kaj, sich etwas erklären, es einsehen, C.; — 3) verwirrt machen, M., C.; i. se, verwirrt werden, den Verstand verlieren, Cig., C.; ( stsl.).
  3. izúna, adv. = izunaj, C.
  4. izȗstək, -stka, m. der Ausspruch, die Aeußerung, C.
  5. izustílọ, n. der Ausspruch, die Aeußerung, Cig. (T.), C., DZ.; zameril sem se mu s tem izustilom, Zv.
  6. izústiti, * -im, vb. pf. aussprechen, Cig., C.; ni mogel besede izustiti, er konnte kein Wort vorbringen, Cig.; hvalo i. komu, den Dank aussprechen, Levst. (Močv.).
  7. izvábljati, -am, vb. impf. ad izvabiti; entlocken; strunam glasove i., C.
  8. izvadljáti, -ȃm, vb. pf. = izsrečkati, C.
  9. izvalję́nčək, -čka, m. dem. izvaljenec, C.
  10. izvȃrək, -rka, m. 1) die Eisenschlacke (bei den Schmieden), Guts., Jarn., C.; — 2) der Absud, C.; der Extract, Jan.
  11. izvẹ̑da, f. = 1. izvedba: po izvedi zadržka, C.
  12. izvẹdáč, m. der Spion, C., Let.
  13. izvẹ́dav, adj. = zvedav, Cig. (T.), ogr.- C., SlN.
  14. izvẹdȃva, f. die Nachforschung, C.
  15. izvẹ́davəc, -vca, m. der Kundschafter, der Nachforscher, der Spion, Dict., C., Valj. (Rad).
  16. izvẹ̑dək, -dka, m. die Ermittelung, C.
  17. izvẹdljìv, -íva, adj. forschbegierig, Jan., C.; — prim. zvedljiv.
  18. 1. izvẹ́dnost, f. die Erfahrenheit, (zv-) Mur., C.; izvednost (zved-) tega gospodarnika posnemajmo, Ravn.; pogl. izvedenost.
  19. izvẹ̑jati, -jam, -jem, vb. pf. mit der Wurfschaufel von der Spreu reinigen, ausschwingen; i. pšenico, rž, ječmen; — izvejan, durchtrieben, pfiffig, ogr.- M., C.
  20. izvę̑kšema, adv. = iz večega, zum größeren Theile, C.
  21. izvésti, -védem, vb. pf. 1) anbringen, absetzen: blago i., Cig., Jurč.; pogl. zvesti; — 2) ableiten, derivieren, Cig. (T.), nk.; — deducieren, folgern, Cig. (T.); — 3) ausführen, Jan., Cig. (T.), C., nk.; durchführen ( z. B. ein Bild), Cig. (T.); executieren, vortragen ( z. B. ein Tonstück), Cig. (T.); — 4) gelingen, Št.- M.; ni mu izvedlo, Svet. (Rok.); tudi: i. se, C.
  22. izvẹ̑stje, n. der Bericht, die Nachricht, Cig. (T.), C., nk.; — rus.
  23. izvẹ́šiti se, -im se, vb. pf. durch das Spundloch (veha) verdampfen, verrauchen (o vinu), Cig., C., M.; schal werden, Cig. (T.); vino se izveši, ako dolgo stoji v nezaprti posodi, ter izgubi moč in okus, "izvešeno" vino, Ip.- Erj. (Torb.), Kras; vinski cvet se v plitvi, odprti posodici izveši, to je izpuhti, Vrtov. (Km. k.); — zelje se je izvešilo, hat die Säure verloren, Cig.; — izvẹšíti se, Dict.
  24. izvẹtrẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durch Zutritt der Luft verrauchen (von Spirituosen), Cig., C., Cig. (T.); izvetrelo vino, C.; — 2) verwittern, Cig. (T.); ( rus.).
  25. izvẹ́triti, -im, vb. pf. 1) der Einwirkung der Luft aussetzen, auslüften, Cig., Jan.; — i. se = izvetreti 1), verrauchen, C.; drožje so se izvetrile, Mariborska ok.; — 2) i. se, = izvetreti 2), verwittern, Cig.
  26. izvı̑doma, adv. vom Sehen aus: izvidoma ga poznam, C.; — scheinbar, C.
  27. izvíjati, -am, vb. impf. ad izviti; (her)auswinden, ausdrehen, entwinden; — i. se komu, čemu, sich loszumachen suchen, Cig.; — i. se, sich ausreden, C.; Ausflüchte suchen, Z.
  28. izvı̑nək, -nka, m. 1) die Verrenkung, Cig., Jan.; — 2) das Beinwell (symphytum), C.; — 3) die Ausflucht, die Ausrede, Cig., Jan., C., Valj. (Rad); izvinkov iskati, Cig.
  29. izviníčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. verwildern (o vinski trti), Cig., C.; — prim. vinika.
  30. izviračina, f. die Quelle, C.
  31. izviralíšče, n. der Ursprungsort, die Quelle, Guts., Mur., C., ogr.- C.; — der Quellgrund, Cig.
  32. izvirȃnjək, -njka, m. die Quelle, Guts., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  33. izvı̑rčina, f. 1) das Quellenwasser, C.; — 2) der Ort der Quelle, C.
  34. izvı̑rčnica, f. das Quellenwasser, C.
  35. izvı̑rək, -rka, m. die Quelle; pren. i. milosti, der Gnadenquell, Cig.; der Ursprung, die Ursache, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  36. izvı̑rnik, m. die Quelle ( fig.), C.; — das Original, Cig. (T.), C., nk.
  37. izvirǫ́vščina, f. das Quellwasser, C.; tam, kjer je lintver, je največ izvirovščine, Npr.- Kres.
  38. izvlȃsti, adv. besonders, vorzüglich, Cig., Jan., C.; — prim. izlasti, zlasti.
  39. izvlẹ̑čək, -čka, m. der Auszug, der Extract, C.; — prim. izleček.
  40. izvlẹčína, f. der Extractivstoff, C.
  41. izvlẹ̑ka, f. das Herausziehen, C.
  42. izvòd, -vǫ́da, m. 1) die Ableitung: die Derivation ( math.), Cig. (T.); die Deduction, Cig., Jan., Cig. (T.); die Folgerung, der Schluss, der Schlusssatz, Cig. (T.); duša stvarja iz sodov izvode, Žnid.; i. iz verjetnosti, der Wahrscheinlichkeitsschluss, Cig. (T.); — 2) die Ausführung, die Durchführung, Cig. (T.); i. namenjene uredbe, DZ.; — 3) das Product, V.-Cig., C.; ein Kunstproduct, Cig. (T.); — das Exemplar, nk.; v dvojnem izvodu, in duplo, Levst. (Nauk).
  43. izvǫ̑dək, -dka, m. = izvod, die Folgerung, der Folgesatz, Cig. (T.), C.
  44. izvojeváti, -ȗjem, vb. pf. (durch Krieg) erkämpfen, C.; i. si kaj, Let.
  45. izvoljávati, -am, vb. impf. = izvoljevati, C.
  46. izvotlína, f. die Aushöhlung, ogr.- C.
  47. izvoznína, f. 1) der Ausfuhrzoll, Cig. (T.), C., DZ., nk.; — 2) = izvozno blago, Jan.
  48. izvráčati, -am, vb. impf. ad izvrniti; umstoßen, umwerfen; vozove i.; kozarce i., wacker zechen, Npes.- Cig.; i. črevlje, die Schuhe krumm treten; i. se, umfallen, überschlagen, sich überstürzen; — pravico i., das Recht verdrehen, Cig.; besede i., Cig. (T.); na hudo i., zum Bösen kehren, Slom.- C.; krivdo na koga i., die Schuld auf jemanden wälzen, werfen, Cig., Jan.; le na Boga i. čast, nur Gott die Ehre geben, Ravn.
  49. izvrȃg, m. das Auswerfen, C.; der Auswurf ( z. B. eines feuerspeienden Berges), C., Vrt.; — stsl.
  50. izvrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) hinauswerfen; denarja iz mošnje si i., C.; — i. se, ausschlagen: mozol se mi je izvrgel, ogr.- C.; — 2) als untauglich verwerfen, ausstoßen; i. sodnika, pričo, Cig.; mene so izvrgli = nečejo me imeti v svoji družbi, jvzhŠt.; — i. komu kaj, jemandem etwas bemängeln, ausstellen, Cig., C.; — 3) fehlgebären, abortieren ( v. Thieren), Cig., Jan., C., Lašče- Levst. (M.), jvzhŠt.; kobila, krava, ovca je izvrgla, jvzhŠt.; — i. se, ausarten, Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.); sad se je izvrgel, C.; i. se v kaj, C.; ti si se v vraga izvrgel, Z.; i. se na hudo, M.; — i. se po kom, jemandem nacharten, Mur., Cig., Jan., C.; po očetu se je izvrgla, Mur.; — 4) = izviniti: nogo si i., Mur.; — i. se, sich werfen (o lesu), Cig.; — 5) abwerfen, eintragen, Mur., Jan., C.; ta mi je malo izvrgla (zvrgla), die Sache hat mir wenig eingetragen, Mur.
  51. izvrẹ̑tək, -tka, m. die Quelle, C.
  52. izvȓga, f. die Verwerfung, C.
  53. izvrstnják, m. ausgezeichneter Mann, C., Raič ( Let.); die Capacität, Cig. (T.); — der Classiker, Navr. (Kop. sp.).
  54. izvrševȃvka, f. die Vollzieherin, Cig., C.
  55. izvršílọ, n. die Ausführung, C.; der Vollzug, Cig. (T.); die Execution: i. sodbe, kazni, DZ.; i. pognano na prejemke, die Execution auf die Bezüge, DZ.
  56. izvršı̑təv, -tve, f. die Ausführung, die Execution, C., Levst. (Pril.), nk.; i. sklepa, nk.; i. zakona, die Vollziehung des Gesetzes, Levst. (Nauk).
  57. izvrtína, f. das Bohrmehl, Rez.- C.
  58. izvȓtki, m. pl. die Abfälle beim Bohren, Cig., C.
  59. izvun, praep. c. gen. = razen, C.; (pravilneje ko: izven), prim. Cv. X. 7.
  60. izvúna, I. adv. zunaj, Trub.- M., C.; — II. praep. c. gen. = zunaj, außerhalb, C.; i. judovske dežele, Dalm.
  61. izvzę̑tək, -tka, m. = izjema, das Ausgenommene, die Ausnahme, Cig., Jan.; brez izvzetka, C.
  62. izvzę́ti, -vzámem, vb. pf. ausnehmen, Cig., Jan., nk.; izvzemši, ausgenommen, mit Ausnahme, C., nk.
  63. izvzę́tje, n. das Ausnehmen, die Ausnahme, ogr.- C.
  64. izzà, praep. c. gen. 1) hinter—hervor; Izza hriba gre rumeno solnce, Npes.- C.; izza mize vstati, die Tafel aufheben, Jan.; izza pasa meč potegniti, Npes.- Mik.; Izza nohtov kri kaplja, Npes.- C.; — 2) seit: izza nekoliko časa, seit einiger Zeit, Zora; izza mladih let, LjZv.; — 3) wegen: izza edinščine neredno življenje, Zv.; infolge, LjZv.
  65. izzàd, praep. c. gen. = izza: izzad hriba, C.; ( nam. iz zadi).
  66. izžrẹ́bati, -am, vb. pf. auslosen, verlosen, C., nk.; — hs.
  67. izžúgati, -žȗgam, vb. pf. erdrohen, abdrohen: i. komu kaj, i. denar iz koga, Cig., C.
  68. īžof, m. = izop, C.
  69. jȃ, pron. = jaz, Mik., vzhŠt.- C., BlKr.
  70. jábəł, -bla, m., C., Z., pogl. jablan.
  71. jábołčica, f. 1) = jablanca, BlKr.- DSv.; — 2) sklepna j., der Gelenkkopf, Erj. (Som.); — 3) der Adamsapfel, C.
  72. jábołčina, f. das Apfelholz, C.
  73. jábołčinje, n. die Aepfeltreber, C.
  74. jábołčnik, m. 1) der Aepfelmost, der Cider; — 2) das Aepfelmus, der Aepfelbrei, Mur., Cig.; j. se loči od čežane v tem, da mu je moke primešane, Gor., jvzhŠt.; — der Aepfelkuchen, C., vzhŠt.; — 3) die Osterluzei (aristolochia clematitis), C., Medv. (Rok.), Rihenberk- Erj. (Torb.).
  75. jábołən, -łna, adj. Aepfel-: jabolno sadje, Nov.- C.
  76. jábołka, f. 1) = jabolko, Št.- Cig., BlKr.; — 2) = jablan, Dol.; — 3) die Wange, Fr.- C.
  77. jábołkọ, n. 1) der Apfel; dekle, lepo kakor j., C.; — 2) jabolku podoben sad: margranovo j., der Granatapfel, Dalm.; kraljevsko j., die Ananas, Cig.; — zlata jabolka, Goldäpfel (aurantiaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.); zlato j., die Orange, V.-Cig.; — zlato j., die Türkenbundlilie (lilium martagon), Cig., Nov.- C.; — rajsko j., der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.), DZ.; volčje j., das Saubrot (cyclamen europaeum), Cig.; — krompirjevo j., die Beere des Erdäpfelkrautes, Cig.; — hrastovo j., der große Gallapfel, C.; — 3) "v jabolko" pobirati, dajati, t. j. pri svatovščinah za nevesto darove pobirati, dajati, Cig., Npes.-K.; — tudi za novo leto pobirajo "z jabolko" denar, katerega darovalci zatikajo v jabolko, Tolm.; — 4) apfelähnliche Knorpel- und Knochenbildungen: der Kehlkopf, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — Adamovo j., der Adamsapfel, M.; — j. na kolenu, die Kniescheibe, Cig.; — das Haupt des Arm- und Schenkelbeines, Cig.; — 5) der Knopf an der Spitze des Thurmes; — 6) das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.); — 7) der Läufer an der Schnellwage, das runde Laufgewicht, Cig. (T.).
  78. jačína, f. die Stärke, die Kraft, Jan., Cig. (T.); die Festigkeit, C.
  79. 1. jáčiti, jȃčim, vb. impf. 1) kräftigen, Cig.; — j. se, sich stärken, kräftig werden, Mur., Cig.; — 2) j. se s kom, sich in der Stärke mit jemandem messen, ringen, Cig., C., BlKr.
  80. 2. jačiti, -im, vb. impf. Psalmen singen, kajk.- C.; — nam. djačiti; prim. dijak, dijačiti.
  81. 1. jȃčka, f. das Grüblein, C., M.; — jamica pri svinjkanju, Vrt.; — die Lache, C., M.; — die Herzgrube, C.; — pl. jačke, die Weichen, die Dünnen, vzhŠt.- C.
  82. 2. jȃčka, f. der Psalmengesang, C.; — prim. 2. jačiti.
  83. jadíca, f. die Zornsucht, die Zornmüthigkeit, C.
  84. jadrȃvka, f. 1) die Seglerin, Cig.; — 2) (ladja) j., das Segelschiff, Nov.- C., DZ., Zora.
  85. jadriti se, -im se, vb. impf. sich beeilen, C.
  86. jadrnonòg, -nǫ́ga, adj. schnellfüßig, C.
  87. jádrọ, n. 1) das Segel, Meg.- Mik., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; jadra na jarbol natikati, Dalm.; jadra po vetru sukati, brassen, Cig.; = jadro po vetru napeti, C.; Le jadra spet napnimo! Preš.; — die Fahne, (vexillum, bot.), Tuš. (B.); — 2) eine Art Vorhang, Trub.- M.; — 3) der Busen eines Jägergarnes, Cig.; — 4) die Wamme, V.-Cig.; — 5) der Wulst an einem Siebe, V.-Cig.
  88. jadrováti, -ȗjem, vb. impf. segeln, C.
  89. jágəłc, -gəłca, m. = jaglec, ("jaguc") C., BlKr.
  90. jȃgla, f. der Breikern, Jarn., Mik.; das Hirsekorn, C.; — prim. jago-da, Mik. (Et.).
  91. jȃglica, f. dem. jagla; jaglice, Hirsekörner, C.
  92. jaglíčən, -čna, adj. jaglično žito, die Hirse, C.
  93. jȃglọ, n. 1) die Hirsegrütze, Ist.- Z.; — laško jaglo, der Reis, C.; — 2) das Schrotkorn: zrna in jagla, Kugeln und Schrot, DZ.
  94. jȃgma, f. na jagmo, um die Wette, Mik.; na jagmi, plötzlich, C.; na jagmo delati, sich bei der Arbeit beeilen, BlKr.; — prim. jagmiti.
  95. jágmiti, -im, vb. impf. 1) (s silo) j., rauben, Mik.; — 2) wetteifern, Mik.; — 3) j. se, sich um etwas reißen, C., Mik.; — sich beeilen, sich einer Sache mit Eifer annehmen: j. se za kaj, BlKr.; — prim. tur. jagma, Raub, Mik. (Et.).
  96. jȃgna, f. = jagma: na jagno, plötzlich, C.; na jagno iti, schnell gehen, vzhŠt.- Glas.; (tudi: na jagnem, Ščav.- C.).
  97. jágnedina, f. = jagnedovina, C.
  98. jagnjetiti, -im, vb. impf. Junge werfen (von Schafen), C.
  99. jagnjetnják, m. = jagnječjak, C.
  100. jágnjič, m. das Lämmchen, das Lamm; Dict., C., Dalm.; pasi moje jagnjiče, Krelj.

   4.801 4.901 5.001 5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601 5.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA