Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (5.101-5.200)

  1. izpodŕčən, -čna, adj. tölpelhaft, ungeschickt (spodrčen), Dict., C. (morda izpoddrčen?).
  2. izpodrę̑ja, f. die Nachzucht, Cig., C.; — i. gozda, die Aufforstung, DZ.
  3. izpodrę́piti, -rę̑pim, vb. pf. 1) i. konja, dem Pferde den Schwanz zusammenbinden, C.; — 2) i. koga, jemandem etwas nachwerfen, C.; i. psa, mačko, Polj.
  4. izpodrezȃłnik, m. das Bienenmesser, C.
  5. izpodrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) unten wegschneiden, von unten beschneiden, unterschneiden; suknjo i., Z.; perotnice i. komu, die Flügel beschneiden, Cig.; begom je peroti izpodrezal = njih moč je zmanjšal, Navr. (Let.); čebele i., die Bienen schneiden, Honig brechen, Cig.; jezik i. (ako je prirasel), jvzhŠt.; die Zunge lösen ( fig.), Mur., C.; izpodrezan jezik, eine geläufige Zunge, Z.; — 2) = izpod(b)recati, Gor.
  6. izpodríniti, -rı̑nem, vb. pf. von unten wegschieben, Cig., C.; — (die Unterlage) wegschieben, Cig.; dadurch stürzen machen, C.; — i. koga, jemanden verdrängen, aus dem Sattel heben ( fig.); i. koga iz službe, Cig., Jan., nk.
  7. izpodsnę́ti, -snámem, vb. pf. von unten wegnehmen, Cig., C.
  8. izpǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf. 1) hinauspeitschen, hinausprügeln, davonjagen; Francoze so izpokali iz dežele, Cv.; i. koga iz službe, Cig.; — i. koga, jemanden abprügeln, C.; — 2) Risse bekommen, Z.; tudi: i. se, Cig.; izpokan, voll Risse, Sprünge, jvzhŠt.
  9. izpǫ́kavica, f. vor Hitze lechzender Erdboden, vzhŠt.- C.
  10. izpokláti, -kǫ́ljem, vb. pf. = poklati, ogr.- C.
  11. izpoklína, f. = razpoklina, die Ritze, die Spalte, C.
  12. izpǫ̑knja, f. die Spalte, die Kluft, C.
  13. izpolȃgati, -am, I. vb. impf. ad izpoložiti, nk.; — II. vb. pf. als Viehfutter verbrauchen, verfüttern, C.
  14. izpolẹ́titi se, -lẹ̑tim se, vb. pf. sommerliche Kleidung anlegen, C.
  15. izpǫ̑ljək, -ljka, m. das ausgewundene, schlechte Getreide, M.; das Unterkorn, Cig.; pl. izpoljki = občinki, C.; — prim. izplavki.
  16. izpołnjáča, f. das Gießschaff, C.
  17. izpoložénje, n. i. otroka, die Aussetzung, die Weglegung des Kindes, Cig., C.
  18. izpȏłzək, -zka, m. die Entgleitung, die Abweichung, Mur., C., Ravn.; — prim. izmuzek.
  19. izponésti se, -nésem se, vb. pf. gerathen, gedeihen, (spon-) Cig., Jan., C., Nov., ZgD.; trta se je izponesla, Vrtov. (Vin.).
  20. izpooráti, -órjem, vb. pf. nach und nach alles aufackern, ogr.- C.
  21. izpopȏłnək, -nka, m. die Vervollkommnung, C.
  22. izpopółniti, -im, vb. pf. vervollständigen, C.; vervollkommnen, zur Vollkommenheit bringen, Cig., Jan.
  23. izporočílọ, n. das Vermächtnis, das Testament, Cig., Jan.; poslednje i., Svet. (Rok.); — die Botschaft, die Entbietung, Cig., Jan., C.
  24. izporočník, m. 1) der Testator, C.; — 2) d. Bote, C.
  25. izposlováti, -ȗjem, vb. pf. erwirken, C., nk.
  26. izposrẹ̀d, praep. c. gen. aus der Mitte — hinweg, C.
  27. izpostȃva, f. die Aussetzung, die Exponierung, C.; — die Expositur, DZ.
  28. izpostáviti, -stȃvim, vb. pf. herausstellen, exponieren, Cig., Jan., nk.; izpostavljeni organi, die exponierten Organe, DZ.; — aussetzen: i. otroka, Jan., C.
  29. izpostávljenje, n. die Aussetzung, C.
  30. izpóstiti, -pǫ́stim, vb. pf. 1) durchfasten, C.; i. štirideset dni in štirideset noči, Trub.; — 2) i. se, das Fasten beenden, ausfasten, Cig.; — 3) durch Fasten schwächen, aushungern, Jan. (H.); i. se, sich durch Fasten entkräften, Cig., Trub.
  31. izposvojíti, -ím, vb. pf. i. si kaj, sich etwas nach und nach zueignen, C.
  32. izpǫ̑tək, -tka, m. der Abweg, C.; — prim. izpotje.
  33. 2. izpǫ́titi, -im, vb. pf. auf den rechten Weg führen (sp-), C.; — erinnern, (sp-) ogr.- C.; i. si kaj, einen Einfall haben, M.; — prim. 2. spotiti, upotiti.
  34. izpọ̑vẹd, f. 1) die Aussage, Jan., C.; — das Bekenntnis, die Fassion: ustna, pismena i., nk.; treba, da gospodarji store izpoved, koliko dobivajo najma, Levst. (Nauk); i. zatoženčeva, Levst. (Nauk); — 2) die Beicht; k izpovedi iti, zur Beichte gehen; pri izpovedi biti, bei der Beichte sein; = na izpovedi b., Krelj; i. opraviti, die Beichte verrichten: na i. gre duhovnik h kakemu bolniku, jvzhŠt.; — nav. spoved; tudi: izpȏvẹd.
  35. izpovẹdȃłnica, f. = izpovednica, C., Mik.
  36. izpovẹ́danec, -nca, m. das männliche Beichtkind, Cig., Jan., C.
  37. izpovẹ́dati, -vẹ́m, vb. pf. 1) aussagen, nk.; priče so tako izpovedale, SlN.; — bekennen, gestehen, Mur., Cig., Jan., Vrt.; — 2) i. se, ein Bekenntnis ablegen, fatieren, Levst. (Nauk); — die Beichte ablegen; i. se vseh svojih grehov, alle seine Sünden beichten, (i. se iz grehov, ogr.- C.); — 3) i. koga, jemandem die Beichte abnehmen; izpovedan je umrl.
  38. izpovẹ́dati, -vẹ́dam, vb. impf. = izpovedovati, C., nk.
  39. izpovẹdȃvəc, -vca, m. = izpovednik, C.
  40. izpovẹ̑dək, -dka, m. = izpovedba, C.
  41. izpovẹ̑st, f. die Aussage, das Bekenntnis, C., Z., DZ.
  42. izpovíjati, -am, vb. impf. ad izpoviti, C.
  43. izpovíti, -víjem, vb. pf. unzeitig gebären, abortieren, Cig., Jan., C., Gor.
  44. izpranína, f. gewaschene Wäsche, C.
  45. izprásiti, -im, vb. pf. 1) werfen (vom Schwein): i. pujska, ein Ferkel werfen, C.; — 2) i. se, werfen, Junge zur Welt bringen (vom Schwein), Cig., C.
  46. izprašȃva, f. das Ausfragen, die Prüfung, C.
  47. izpraškováti, -ȗjem, vb. impf. ausfratscheln, Cig., C.
  48. izpravíčati, -am, vb. impf. ad izpravičiti, C.
  49. izpravíčiti, -ı̑čim, vb. pf. = opravičiti, entschuldigen, C., Z.
  50. izpráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) rectificieren, h. t.- Cig. (T.); — 2) i. se, = razpraviti se, C., Z.
  51. izprebedẹ́ti, -ím, vb. pf. = prebedeti: i. celo noč, C.
  52. izprebı̑r, m. = izpreber, C., Z.
  53. izprebı̑rica, f. die Auswahl, C.
  54. izprebíti, -bǫ̑m, (-bọ̑dem), vb. pf. = prebiti (aushalten, erdulden), C.
  55. izprebolẹ́ti, -ím, vb. pf. = preboleti, C., Z.; tudi: i. se, C.
  56. izprečę́dniti se, -čę̑dnim se, vb. pf. klug werden, Danj.- C.
  57. izprę́či, -prę́žem, vb. pf. ausspannen; konje, vole i.; — i. s kom, es mit jemandem nicht mehr halten, C.
  58. izprečíniti, -čı̑nim, vb. pf. ausreitern: ausschimpfen: i. koga, C.; — prim. prečiniti.
  59. izprečinjávati, -am, vb. impf. ad izprečiniti, C.
  60. izprẹ́čiti, -im, vb. pf. 1) schief machen, Z.; — 2) i. se, sich queren, Cig.; izpreči se mi kaj, es kommt mir in die Quere, Cig.; — i. se = skregati se, Guts.; — 3) lase i., die Haare abtheilen, C.; prim. prečka.
  61. izprẹ̑čki, adj. seitwärts, C.; — prim. hs. izprijeka, von der Seite.
  62. izprę̑ga, f. das Ausspannen, C.
  63. izpreglèd, -glę́da, m. 1) das Einsehen, die Einsicht, Mur., Jan.; — die Enttäuschung, Cig.; — 2) = pregled, der Ueberblick, C.; — 3) die Nachsicht, die Dispens, der Nachlass, Cig., Jan.; i. davka, nedoletnosti, Cig.; — 4) das Uebersehen, das Versehen, Cig., C.; po izpregledu, aus Versehen, Gor.; — 5) na i., zum Vorschein: ni ga na i., er lässt sich nicht blicken, Gor., Dol.; gospod pride na i. (sp-), kommt in Sicht, Zv.; dolgo ga ni bilo na i., Erj. (Izb. sp.).
  64. izpregółčati, -ím, vb. pf. = izpregovoriti, vzhŠt.- C.
  65. izprehȃj, m. der Spaziergang, Mur., Jan., C., Mik.
  66. izprehajalíšče, n. der Spazierort, der Spaziergang, Cig., Jan., C., M., nk.
  67. izprehǫ̑dəc, -dca, m. der wieder gehen kann, der Reconvalescent, C.
  68. izprehóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) das Vermögen zu gehen erlangen; — 2) spazieren führen, beim Spaziergang begleiten, C.; — konja i. (= izprevoditi), Ljub.; — i. se, einen (genügenden) Spaziergang machen; izprehodil sem se in bilo mi je zopet dobro.
  69. izprẹ̀k, praep. c. gen. von jenseits, über — her, jenseits: izprek Krke, Z.; i. hriba, C.; (izpreko: i. hodišča, jenseits des Corridors, Levst. [Pril.]).
  70. izprekȃrjanje, n. das Zanken, C.
  71. izprekȃrjati se, -am se, vb. impf. = prekarjati se, zanken, Guts., Cig., C.
  72. izpreletẹ́ti, ** -ím, vb. pf. 1) hinüberfliegen: Ta ptičica izpreletela Taj na sprednji oltar, Npes.-Vraz; — izpreletelo se je, es hat schnell aufgehört zu regnen, es ist das Wetter vorübergegangen, Cig.; — 2) z očmi i., überblicken, Cig.; — anwandeln, befallen; mraz me je izpreletel, es lief mir kalt über die Haut, Cig.; groza, strah me izpreleti, mi mozeg in kosti izpreleti, wandelt mich an, dringt mir durch Mark und Bein, Cig.; rdečica me izpreleti, ich erröthe plötzlich, Cig.; (tudi: izpreletim od rdečice, C.).
  73. izpremẹ̑n, m. = izprememba, Cig., C.; — njiva je v izpremenu, t. j. dva gospodarja jo uživata, vrsteč se leto za letom, Svet. (Rok.).
  74. izpremẹ̑nək, -nka, m. 1) die Aenderung, Mur., C.; der Wechsel, Mur.; die Metamorphose, Rog.- Valj. (Rad); — 2) = izprevržek, die Abart, C.
  75. izpremẹ́njast, adj. = izpreminast, C.
  76. izpremẹnjȃva, f. der Wechsel, die Abwechslung, C.
  77. izpremẹnjȃvəc, -vca, m. der Schillerspat, der Diallag, C.
  78. izpremetanína, f. das Untereinander, C.
  79. izpremísliti, -mı̑slim, vb. pf. 1) = premisliti, Mur.; izpremišljen, vorbedächtig, discret, Cig., Jan.; vorsätzlich: izpremišljeno ubijanje, C.; — 2) i. se, sich eines andern besinnen, den Entschluss ändern, Cig., Jan., C.
  80. izprenevę́riti, -vę̑rim, vb. pf. dem Glauben abtrünnig machen: i. koga, i. se, C.
  81. izprerokováti, -ȗjem, vb. pf. = izprorokovati, Dalm.- C.
  82. izpreudȃrək, -rka, m. = preudarek, die Ueberlegung, Z.; i. si vzeti, bedenken, C.
  83. izpreudárən, -rna, adj. bedächtig, klug, C.
  84. izpreudáriti, -ȃrim, vb. pf. = preudariti, C., Z.
  85. izpreumẹ́tən, -tna, adj. verständig, C.
  86. izpreumẹ́ti, -mẹ̑jem, (-mẹ̑m), vb. pf. 1) verstehen, begreifen, Bes., ZgD.; — 2) i. se, sich anders besinnen, C.; zur Einsicht gelangen, Z.; po veri se človek spet izpreume, Dalm.; — sich auskennen, Cig.
  87. izpreumẹ́tnost, f. die Einsicht, die Geschicklichkeit, C.
  88. izpreúmiti, -im, vb. pf. eines andern belehren, i. koga, C., Z.
  89. izprevẹ̑da, f. das Zusichkommen, die erlangte Einsicht, C.
  90. izprevẹ́dən, -dna, adj. leichtsinnig, unbesonnen, muthwillig, ogr.- M., C.; izprevedno se nositi, sich übermüthig benehmen, ogr.- C.
  91. izprevẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. 1) sich eines andern besinnen: zur Besinnung kommen, C.; — 2) sich versehen, irren, fehlen: da se ne izpreveš, C.; — 3) muthwillig, übermüthig werden, ogr.- C.; v dobroti se i., ogr.- Let.
  92. izprevẹdnják, m. muthwilliger, unbesonnener, leichtsinniger Mensch, ogr.- C., M.
  93. izprevẹ́dnost, f. 1) der Leichtsinn, C.; — 2) der Muthwille, die Bosheit, Cig., C., ogr.- Valj. (Rad).
  94. izprevẹdováti, -ȗjem, vb. impf. leichtsinnig, muthwillig sein, ausgelassen leben, ogr.- C., M.; z ženskami i., C.
  95. izprevíjati, -am, vb. impf. hin und her winden, biegen: ako kositer izprevijaš, škriplje, Erj. (Min.); i. si lase, C.
  96. izprevı̑tək, -tka, m. die Locke, C.
  97. izprévod, -vǫ́da, m. die Begleitung, das Geleite, Cig., Jan., C.; v i. vzeti, als Escorte verwenden, DZ.; — die Leichenbegleitung, das Leichenbegängnis, der Conduct, C., BlKr.; pogrebni i., Cig.; ein festlicher Aufzug, Guts., Cig., Jan., nk.; die Procession, V.-Cig., Let., LjZv.; tudi: izprevòd, -vǫ́da.
  98. izprevodı̑telj, m. der Geleitsmann, Mur.; = izprevodnik, der Conducteur, nk.; — der Leichenbegleiter, ogr.- C.
  99. izprevǫ̑dnik, m. 1) der Theilnehmer an einem Geleite, Cig., Jan., DZ.; izprevodniki, die Geleitsleute, Cig.; die Leichenbegleiter, C.; — 2) der Conducteur, Cig., Jan., C., nk.
  100. izprevòj, -vǫ́ja, m. der Leichenconduct, BlKr.- Cig., C., Mik.; pogrebni i., Jan.; tudi: izprévoj, Valj. (Rad), BlKr.

   4.601 4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201 5.301 5.401 5.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA