Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (5.001-5.100)

  1. iznȃjdək, -dka, m. die Erfindung, Cig., C.; — die Ermittelung, Cig., Jan.
  2. iznebȃva, f. das Loswerden, die Befreiung, C.; — prim. iznebiti se.
  3. iznebávljati se, -am se, vb. impf. ad iznebiti se; los zu werden suchen, sich entledigen, sich befreien: i. se koga, česa, Jan., Fr.- C.
  4. iznebı̑tək, -tka, m. der Abortus, C.
  5. iznebı̑tnica, f. ein Weib, das abortiert hat, C.
  6. iznebı̑tva, f. = iznebitev, C.
  7. iznemóči, -mǫ́rem, vb. pf. = obnemoči, kraftlos werden, erliegen, Cig., Jan.; Ali vedi, kakor se je brzo porodila, Hitro zopet iznemore in ugasne (jeza), Levst. (Zb. sp.); ohnmächtig werden, C.; iznemǫ́gəł, -mógla, entkräftet, abgespannt, Jan., C.
  8. iznenȃdice, adv. = iznenada, vzhŠt.- C.
  9. iznȇsək, -ska, m. der Betrag, Jan., Slom.- C.; nav. znesek.
  10. iznesílọ, n. = iznesek, C.
  11. iznę́ti, -námem, vb. pf. herausnehmen: bruno, troho iz očesa i., Krelj; izname dva desetaka, Trub. (Post.); oči i. iz glave, Levst. (Zb. sp.); iznemi sekiro iz tega teplja, Npr.- Erj. (Torb.); — iznet, ausgenommen, DZ.; iznemši, mit Ausnahme, C., Raič (Slov.).
  12. iznevę̑ra, f. der Treubruch, Jan.; — der Abfall vom Glauben, C.
  13. iznevę́riti, -vę̑rim, vb. pf. 1) i. koga, treulos machen, C.; — i. se, abtrünnig werden; on se je bil izneveril Nebukadnezarju, Dalm.; i. se svoji stari navadi, LjZv.; — 2) i. se, ungläubig werden, Cig.; — 3) (po nem.) veruntreuen, SlN.
  14. iznevę́rjenik, m. der untreu geworden ist, C.
  15. izneverljìv, -íva, adj. zur Untreu verleitend, verführerisch, C.
  16. iznevę̑rnik, m. der Abtrünnige, Cig., C.
  17. iznevę̑rstvọ, n. die Abtrünnigkeit, Nov.- C.
  18. izníčiti, -nı̑čim, vb. pf. zunichte machen, vernichten, C.; i. se = v nič priti, zugrunde gehen: blago se mi je izničilo, Dol.
  19. 2. izníkniti, -nı̑knem, vb. pf. entschwinden, C.; i. iz oči, Vest.
  20. iznòs, -nósa, m. 1) das Hinaustragen, die Austragung, Cig.; — 2) = iznesek, der Betrag, Cig., DZ., SlN.- C.
  21. iznósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) mit dem Tragen fertig werden; hlapec je vsa drva iznosil v drvarnico; — 2) austragen (ein Kind), Cig.; gebären, C.; negodno je iznosila, sie hat abortiert, Cig.; — 3) i. se, durch langes Fruchttragen geschwächt werden: trta se je iznosila, M.; — 4) iznošen, abgetragen, abgenützt, Cig.
  22. iznǫ̑traj, adv. = znotraj, C., Trub., nk.
  23. izobáliti, -ȃlim, vb. pf. niederwerfen, (zob-) C.; — löschen, tilgen: greh i., ogr.- C.; — = prevrniti, BlKr.; i. se, = prevrniti se, BlKr.
  24. izǫ́bčenje, n. der Bann, die Excommunication, Cig., Jan., C.; — die Acht, Cig.
  25. izǫ́bčiti, -ǫ̑bčim, vb. pf. ausschließen, Levst. (Nauk); — in den Bann thun, excommunicieren, Cig., Jan., C., nk.
  26. izobhóditi, -hǫ́dim, vb. pf. = obhoditi, bereisen, ogr.- C.
  27. izobı̑łən, -łna, adj. reichlich, überschwenglich, Mur., Cig., Jan., C.
  28. izobjẹ́stiti se, -jẹ̑stim se, vb. pf. muthwillig werden, C.
  29. izobrȃza, f. = izobrazba 2), C.
  30. izobrazljìv, -íva, adj. 1) bildend, nk.; — 2) bildsam, bildungsfähig, C., (-žljiv) Cig.
  31. izobrȃženəc, -nca, m. der Gebildete, C., nk.
  32. izobrȃženstvọ, n. die Intelligenz, die Gebildeten, C., SlN.
  33. izobraževȃłnica, f. die Bildungsanstalt, SlN.- C.; i. učiteljska, vojaška, Levst. (Nauk).
  34. izogljeníti, * -ím, vb. pf. in Kohle verwandeln, C.; — i. se, = izogljeneti, Cig.
  35. izolı̑ka, f. die Ausbildung, C.
  36. izopačı̑telj, m. der Verderber, C.
  37. izopáčiti, -im, vb. pf. = izpačiti; verderben, corrumpieren, C., nk.; verfälschen, h. t.- Cig. (T.); verkehrt darstellen, Cig. (T.); — izopačen kristal, missgebildet, Erj. (Min.).
  38. izotlíti, -ím, vb. pf. aushöhlen, C.
  39. izotljȃva, f. die Aushöhlung, ogr.- C.
  40. izpásti, -pásem, vb. pf. 1) = popasti, abweiden, Mur., Cig.; travnik i., Polj.; — 2) durch die Weide gut genährt machen: živino i., C.; — i. se, fett werden, Cig.; — 3) i. se nad kom, an jemandem sein Müthchen kühlen, (spasti) Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
  41. izpȃš, m. njiva, polje na izpaš = na izpaši, C.; — prim. izpaša.
  42. izpȃša, f. na izpaši so njive, katere lahko popasejo, (der Beschädigung durch Abweiden ausgesetzt), C.; — glede pisave izp- ( nam. sp-), prim. stsl. ispasti nivą, hs. ispaša = paša.
  43. izpašína, f. = izpašnik, Jarn., C., Svet. (Rok.).
  44. izpašı̑nec, -nca, m. = izpašnik, C., kajk.- Valj. (Rad), SlN.
  45. izpẹ̑hati, -am, vb. pf. durch schnelles Gehen, Laufen ermüden, Jan., Cig., C.; konja i., das Pferd zusammenreiten, Cig.; ves izpehan prišel je domov, jvzhŠt.; (speh-) Cig., Jan.; i. se, sich außer Athem laufen, jvzhŠt.
  46. izpəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) herausstoßen, ausstoßen; i. komu oči, die Augen ausstechen, C., Raič (Slov.); i. sodu dno, dem Fass den Boden ausschlagen, Cig.; i. iz sedla, aus dem Sattel heben, Krelj; i. samoglasnico, elidieren, C.; izpahnjen kot, ausspringender Winkel ( math.), Cig. (T.); — 2) verrenken, verstauchen; i. si nogo, roko; i. si vrat, sich den Hals brechen, Krelj; — 3) mit dem Stoßhobel abhobeln, abfügen; i. desko, dogo; pogl. spehniti; — 4) i. se, ausbrechen (vom Ausschlage), Cig., Jan., C.; izpehnilo se mi je nekaj po životu, Z.
  47. izpẹhováti, *** -ȗjem, vb. impf. ad izpẹ́hati, C.
  48. izpeljánəc, -nca, m. dem Neste entwachsener, ausgeflogener Vogel, Cig., C., Notr., Valj. (Rad), Mik.
  49. izpeljȃva, f. 1) = izvoz, die Ausfuhr, Cig., C.; — 2) die Ableitung, die Deduction, Cig., Jan., nk.; — 3) die Ausführung, die Durchführung, Cig., Jan., C., nk.
  50. izpeljávən, -vna, adj. 1) ausführbar, Cig., C.; — 2) izpeljȃvni, Durchführungs-, Jan. (H.).
  51. izpẹ̑nək, -nka, m. der Abschaum, C.
  52. izpę́sniti se, -pę̑snem se, vb. pf. entgleiten, entwischen, C., Svet. (Rok.), Dol.
  53. izpíhniti, -pı̑hnem, vb. pf. durch einmaliges Blasen, Wehen herausbringen; — i. se, in Luftblasen auflaufen: testo se izpihne, C.
  54. izpípniti, -pı̑pnem, vb. pf. herausrupfen, C.
  55. izpiráča, f. der Waschfetzen, der Waschlappen, C., Z.
  56. izpı̑sək, -ska, m. der Auszug (aus einer Schrift), der Extract, Cig., Jan., C.; i. iz kake knjige, Navr. (Let.); izpiski iz zemljiških knjig, DZ.; i. iz matice, der Matrikenauszug, Cig.; — izpiski, Excerpte, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; izpiski iz listin, Regesten, Cig. (T.).
  57. izpı̑š, m. der Ausschlag, vzhŠt.- C.; — der Scorbut, C.
  58. izpı̑šək, -ška, m. die Hitzblatter, die Wimmer, C., vzhŠt.
  59. izpíšiti se, -im se, vb. pf. Bläschen bekommen; usta se izpišijo, Mur., C., vzhŠt.; izpišilo se mi je, ich habe einen Ausschlag bekommen, SlGor.
  60. izpìt, -píta, m. das Examen, die Prüfung, Jan., C., SlN.; — hs.
  61. 2. izpítati, -pı̑tam, vb. pf. 1) erfragen, auskundschaften, Mur., Cig.; = po ovinkih izprašati, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) abfragen, Št.- Cig.; verhören, C.
  62. izpitávati, -am, vb. impf. ad izpitati; 1) nach etwas forschen, fragen, Mur., Jan.; i. kaj, ogr.- Valj. (Rad); — 2) ausfragen, M., Zora; učitelj izpitava, ogr.- Valj. (Rad); i. koga, verhören, C.; Če bodo me spitavali ( nam. izp-), Jaz bom jim odgovor dal, Npes.-K.
  63. izpitkováti, -ȗjem, vb. impf. ausfragen, forscheln ("fratscheln"), C.
  64. izplákati, * -plȃkam, -čem, vb. pf. 1) i. si očí, sich die Augen ausweinen, C.; — 2) i. se, sich ausweinen, Mur., nk.
  65. izplȃtək, -tka, m. die Auszahlung, C.
  66. 1. izplatíti, -ím, vb. pf. 1) flach bearbeiten: = na plat iztesati, C.; — 2) i. se, sich schiefern, Cig.
  67. izplȃvək, -vka, m. izplavki, = kar se izpolje pri žitu, občinki, C.
  68. izplavíti, -plavím, vb. pf. ausschwemmen, Mur., Cig., Jan.; i. perilo, Mur.; posodo i., C.; dež je polja izplavil, der Regen hat die Felder abgeschwemmt, Cig.
  69. izplẹ́ti, -plẹ́vem, -plẹ́jem, vb. pf. ausjäten, ausraufen; plevel i. iz nasada; — mit List entlocken, C.; denar i. komu iz žepa, Cig.; tudi: i. koga, jemanden lausen, Cig.; — i. jo, i. se, sich wegstehlen, heimlich entschlüpfen, Cig., C.
  70. izpljȗnək, -nka, m. das Ausgespuckte, C.
  71. izplodíti, -ím, vb. pf. aushecken (Junge) ausbringen, Jan.; — pren. erzeugen, C.
  72. izplúti, -plóvem, vb. pf. herausschwimmen, C.
  73. izpodbȃda, f. die Anspornung, Cig., Jan., C.
  74. izpodbȃdək, -dka, m. der Antrieb, der Reiz, Cig., Jan., C., Rog., Ravn.- Valj. (Rad); i. k radodarnosti, nk.
  75. izpodbəzáti, -ȃm, vb. pf. anspornen, C.
  76. izpodbòd, -bóda, m. die Anspornung, der Antrieb, Cig., C.
  77. izpodbȏdljaj, m. die Anspornung, der Antrieb, Jan., M., C.; koliki izpodbodljaj za vsacega! Ravn.- Valj. (Rad).
  78. izpodbȓbati, -am, vb. pf. unterwühlen: i. koreninice, rastline, C.
  79. izpodbrę̑cati, -am, vb. pf. i. krilo, i. se, das (weibliche lange) Kleid hoch aufschürzen und dadurch einen "Bausch" machen, C., Lašče- Erj. (Torb.), Z.; nav. izpodrecati, Dol.; prim. podkošati se.
  80. izpodbudljìv, -íva, adj. aufmunternd, Cig.; izpodbudljivi ukazi, Navr. (Kop. sp.); — erbaulich, C.
  81. izpodbudljívost, f. die Erbaulichkeit, C.
  82. izpoddȓsək, -ska, m. das Ausglitschen, der Glitscher, Hip.- C.
  83. izpoddŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. ausgleiten; noga je konju izpoddrsnila, Cig.; izpoddrsnilo mu je, er glitt aus, Cig.; i. se, ausgleiten, Cig., C.; izpoddrsnilo se mi je, jvzhŠt.
  84. izpodkidováti, -ȗjem, vb. impf. ausmisten, C., Z.
  85. izpodlẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. 1) unter etwas hin kriechen: i. plot, Vrt.; — z nožem i., mit dem Messer darunter fahren (und von unten aufschneiden), C.; — 2) beschleichen, Mur., Cig., C.; izpodlezli so ga, sie sind auf seine Schleichwege gekommen, Mur.; — 3) jemanden hinterlistig aus seinem Vortheile verdrängen, ausstechen, Cig., C.; i. ga hoče, Mur., Met.; — 4) erkriechen, erschleichen: i. kaj, Cig., Jan., Cig. (T.).
  86. izpodlẹ́tav, adj. leicht sich versprechend: i. jezik, izpodletava usta, C.
  87. izpodlẹ̑za, f. die Hintergehung, C.
  88. izpodlẹzljìv, -íva, adj. lauersam, Cig.; — hinterlistig, tückisch, C., Z.; i. človek, ki rad druge izpodlezuje, Svet. (Rok.).
  89. izpodlẹ́zniti, -lẹ̑znem, vb. pf. = izpodleteti: noga izpodlezne, C.
  90. izpodməkníti, -máknem, vb. pf. 1) unten wegrücken, unterschlagen; i. komu nogo, Cig.; — izpodmakne se mi noga, der Fuß weicht mir aus, Cig.; — 2) entwenden, unterschlagen, Fr.- C.
  91. izpodmèł, -mę́la, m. die Unterwühlung durch Wasser, Nov.- C.
  92. izpodmelína, f. vom Wasser unterwühltes Ufer, C., Z.
  93. izpodmę́liti, -mę̑lim, vb. pf. = izpodmeliniti: i. se, vom Wasser unterwühlt werden, C.
  94. izpodmlẹ́ti, -mę́ljem, vb. pf. unterhöhlen, unterspülen, unterwaschen, Cig., Jan., C., Vrt.
  95. izpodnę̑bnik, m. der Meteorstein, Cig., C., Jes.
  96. izpodnésti, -nésem, vb. pf. unterhalb wegtragen: (o vodi) wegspülen, Jan.; darunter wegheben: voz i., das Hintertheil des Wagens wegheben, Cig.; i. koga, einem ein Bein unterschlagen, Cig.; — untergraben, Jan.; i. komu srečo, jemandes Glück untergraben, C.; vereiteln, Jan.; i. naklepe, Cig.
  97. izpodnẹ̑tək, -tka, m. = netilo, C.
  98. izpodpȏłzək, -zka, m. das einmalige Ausgleiten, C.
  99. izpodpółzniti, -pȏłznem, vb. pf. ausgleiten, Šol., C.; da moje stopinje ne izpodpolznejo, Trub.; — tudi: i. se, C., Jan.
  100. izpodrájtati, -am, vb. pf. bei der Rechnung betrügen: i. koga, C.; — i. se, sich bei der Rechnung irren, C.

   4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201 5.301 5.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA