Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (4.901-5.000)

  1. izję̑moma, adv. ausnahmsweise, Cig., C., nk.
  2. izjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) ausfressen; od črvov, miši izjeden; (o rji), Cig.; ausätzen, Cig.; — i. se, sich aus der Klemme reißen, sich herausarbeiten, Cig.; — 2) i. koga pod zemljo, durch Zänkereien ins Grab bringen, Cig.; — i. se s kom, sich mit jemanden zerzanken, Cig., C.
  3. izję́ti, -jámem, vb. pf. herausnehmen, herausheben, Cig. (T.); ausnehmen, Cig.; izjemši, ausgenommen, C., nk.
  4. izjúžiti se, -jȗžim se, vb. pf. izjuži se (vreme), es tritt Thauwetter ein, (zj-) Cig., C.
  5. izkȃja, f. die Ausdünstung, Cig., C.
  6. 1. izkȃza, f. 1) = izkaz, C., Kr.- Valj. (Rad); — 2) die Auszeichnung, Kr.- Valj. (Rad); — prim. skaza.
  7. 2. izkȃza, f. 1) der Verderb, Cig.; — žitna i., C.; — die Vereitelung, Cig.; izkazo komu storiti, jemandem einen Strich durch die Rechnung machen, (sk-) Jurč., Zora; izkazo delati, in die Quere kommen, Kr.; — 2) der Fehler, das Gebrechen, Cig., C.; — 3) der Pfuscher: mojster i., lovec i., ein schlechter Jäger, C.; — (piše in govori se nav. skaza; toda prim. stsl. izkaza, v istem pomenu).
  8. izkȃzast, adj. mit Gebrechen behaftet, (sk-) C.
  9. izkȃzba, f. der Verderb, die Entstellung, (sk-) Cig., C.; — das Verderbte, das Entstellte, Levst. (M.); — prim. izkaziti.
  10. 1. izkȃzək, -zka, m. der Ausweis, Cig., Jan., Nov.- C., nk.
  11. 2. izkȃzək, -zka, m. der Schade, (sk-) C.; — prim. izkaziti.
  12. izkı̑dək, -dka, m. nav. pl. izkidki, der aus dem Stalle geworfene Mist, Fr.- C.
  13. izkíhati, -kı̑ham, -šem, vb. pf. 1) beim Niesen herauswerfen: i. kaj, Cig.; — 2) i. se, mit dem Niesen fertig werden, ausniesen: komaj sem se izkihal, C.
  14. izkı̑pək, -pka, m. nav. pl. izkipki, kar prek piskra izkipi, (sk-) C.
  15. izkladáč, m. der Auslader, C.
  16. izklȃdanje, n. das Ausladen, C.
  17. izkladȃvəc, -vca, m. = izkladač, C.
  18. izklȃja, f. = izkladanje, C.
  19. izklámiti, -im, vb. pf. abnarren: denarja iz koga i., Cig., C.
  20. izkléniti, -klę́nem, vb. pf. 1) aus dem Joche spannen, ausjochen, Cig.; i. vole, jvzhŠt.; i. se, sich aus dem Joche losmachen, Dict., Cig.; vol se je izklenil, jvzhŠt.; — 2) ausschließen, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  21. izklésati, -ę́šem, -esȃm, vb. pf. ausmeißeln, C., Z., nk.; moj kip pa naj bode izklesan iz belega marmorja, ZgD.; žlebina v živo skalo izklesana, LjZv.
  22. izkliceváti, -ȗjem, vb. impf. = izklicavati, Mur., C.
  23. izklíti, -klíjem, vb. pf. entkeimen, Cig., C.
  24. izkljȗčba, f. die Ausschließung, C., nk.
  25. izključìv, -íva, adj. = izključljiv, C., SlN.
  26. izklopíti, -ím, vb. pf. ausschließen, ogr.- C.
  27. izkółčiti, -kȏłčim, vb. pf. i. si nogo, sich den Fuß am Hüftgelenk ausrenken, C., Z., Svet. (Rok.); tovor in hoja sta izkolčila žival ( t. j. noge živali), SlN.; Naj se bedro ti izkolči! Levst. (Zb. sp.).
  28. izkȏłčkati, -am, vb. pf. = izkolčiti: izkolčkano govedo, C.
  29. izkolẹ́hati, -am, vb. pf. herauszerren, herausarbeiten, C.; i. se, sich herausarbeiten: iz blata, iz postelje i. se, vzhŠt.- C., Dol.; i. se, aussiechen, Jan.
  30. 1. izkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -pȃm, vb. pf. 1) herausgraben, ausgraben: i. zaklad; oči i., die Augen auskratzen; vrana vrani oči ne izkoplje; i. jajca = kopiti, C.; — 2) fertig graben: i. jamo; das Hauen beenden: izkopali smo vinograde; — 3) i. se, sich herausarbeiten: i. se iz dolgov.
  31. izkoreníniti, -ı̑nim, vb. pf. entwurzeln, ausrotten, austilgen, Cig., C.
  32. izkoščíčiti, -ı̑čim, vb. pf. entkernen (vom Steinobst): i. slivo, C.
  33. izkotíti, -ím, vb. pf. 1) werfen, gebären (o živalih), C.; i. se, geworfen, geboren werden, C., vzhŠt.; — ausbrüten, Z.; — 2) i. se, aufhören Junge zu werfen, Cig.
  34. izkǫ́žiti, -kǫ̑žim, vb. pf. aushäuten, Cig., C.
  35. izkrgávati, vb. impf. ad izkrgati, absondern, Jan., C.; med i., C.
  36. izkrúšiti, -krȗšim, vb. pf. ausbröckeln, Z.; razzeblina je črko s kamena izkrušila, LjZv., C., nk.
  37. izkȗp, m. 1) die Einlösung, Cig., DZ.; der Loskauf, Jan., Mik.; — 2) der Erlös, C.
  38. izkúpiti, -im, vb. pf. 1) loskaufen, Mur., Cig., Jan.; einlösen: zastavo i., Cig., C.; kupon i., Cig. (T.); ( hs., rus.); — 2) für die Ware Geld bekommen, lösen; danes še nisem nič izkupil; i. denarja iz česa, Ravn. (Abc.); hiše ino njive so prodajali ino izkupljene denarje nosili, Ravn.; — 3) etwas Widerwärtiges sich zuziehen, übel ankommen: i. kaj, i. jo, i. si jo, (skupiti) Cig., Jan.; tako dolgo je iskal, da jo je izkupil, Gor., jvzhŠt.; izkupil (skupil) je tako, da mu je zvenelo tri dni po ušesih, LjZv.; slabo je izkupila kaka soseda, ako je hotela kaj na uho pošepetati, Str.
  39. izkúpščina, f. 1) der Einlösungspreis, Cig.; — 2) = izkupilo, C.
  40. izkȗsa, f. die Versuchung: vražja i. (skusa), ogr.- C.; nas ne vpeljaj na izkuso ("na scusso"), Alas.; ne vpeljaj nas v izkuso ("vu skusu"), kajk.- Valj.
  41. izkȗsba, f. die Probe, Cig.; — die Erfahrung, C.
  42. izkȗsək, -ska, m. der Versuch, die Probe, C.; na i., zur Probe, C.
  43. izkúsən, -sna, adj. Experimental-, Cig. (T.); Probe-, Cig., C.; izkȗsni papir, das Probierpapier, das Reagenzpapier, Cig. (T.); — empirisch, Jan.
  44. izkúsiti, -kȗsim, vb. pf. 1) eine Probe, einen Versuch machen, versuchen; i. kamen vzdigniti, i. vse poravnati; izkusi na vse kraje, izkusi, kar moreš, versuche alle Wege, Cig.; i. koga, jemanden auf die Probe stellen, Cig.; — 2) prüfen; i. kamen, vino, prüfen, Cig.; — izkušen, erprobt, erfahren: i. človek; — 3) Erfahrungen machen, erfahren; marsikaj sem že izkusil na svetu; izkusil boš pri vojakih, kaj je pokorščina; obilo hudega si i., Levst. (Zb. sp.); — 4) i. se, (in einem Wettkampf) sich messen, C.; Jaz ga imam pod sabo, Da se skusit ( nam. izkusit) gre s tabo, Npes.-K.; ( nav. skusiti; toda prim. izkusiti, Krelj, Dalm., Trub., in stsl., hs., rus. isk-.).
  45. izkušáłən, -łna, adj. Probier-: izkušȃłni papir, das Reagenzpapier, Cig. (T.); izkušalni kamen, der Probierstein, C.
  46. izkušȃva, f. die Versuchung, C.
  47. izkušȃvəc, -vca, m. der Prüfer, der Probierer, Cig.; — der Versucher, Mur., ogr.- C.; Bog ni izkušavec (sk-) na hudo, Jap. (Sv. p.); (izkušȃvəc, Mur.).
  48. izkušenják, m. ein erfahrener Mann, C.
  49. izkȗšnja, f. 1) der Versuch, die Probe; na izkušnjo (= na negotovo prodajo) izvažati, auf Losung ausführen, Cig. (T.); — die Prüfung, das Examen, Cig., Jan.; prim. preskušnja; — = izkušnjava, ogr.- C.; nas ne peljaj v izkušnjo, Trub., Dalm., Boh.; — 2) die Erfahrung; i. uči, Levst. (Nauk); i. uči človeka, Cig.
  50. izkuštráti, -ȃm, vb. pf. zerkrausen, Z.; lase komu i., (sk-) C.; vsa si izkuštrana, (sk-) jvzhŠt.
  51. izkvȃra, f. die Pfuscherei, das Verderbnis, C.
  52. izkvȃrba, f. die Verpfuschung, C.
  53. izkvárjenje, n. die Verderbung, C.; die Verdammnis, (sk-) kajk.- Valj. (Rad); (skvarjenjè) ogr.- Valj. (Rad).
  54. izkvȃrnik, m. der Verderber, ogr.- C., M.
  55. izlákati, -lȃkam, vb. pf. aushungern, Z.; i. se, sich aushungern, Z., Savinska dol.; izlakan, ausgehungert, C., Gol., Štrek.
  56. izlẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. hervorkriechen, auskriechen; i. iz lupine, aus dem Ei hervorkriechen; toliko da je izlezel iz lupine, = er ist noch nicht trocken hinter den Ohren, Cig.; še le je iz gnezda izlezel, pa uže hoče črez glave drugim letati, C.
  57. izlẹtávati, -am, vb. impf. hervor-, herauszufliegen pflegen, C.
  58. izlẹ́zenje, n. das Auskriechen, C.; — i. zadnjice, der Vorfall des Mastdarmes, C.
  59. izlę̑žba, f. die Ausbrütung, C.
  60. izlę́ženik, m. = ki se je izlegel; ptujski izleženik, der zu Pettau Geborene, C.; radomerski i., Raič ( Let.).
  61. izleženják, m. = izleženik, C.
  62. izlę́ženje, n. 1) die Ausbrütung; — die Brut, (izleženjè) ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Geburt, ogr.- C.; — die Herkunft: neki židov, izleženja Aleksandrijanec, ogr.- Valj. (Rad); — der Geburtsort, vzhŠt.- C.
  63. izležíšče, n. = rojstni kraj, C., Npes.-Vraz.
  64. izlı̑kati, -am, vb. pf. ausglätten, Cig., Jan.; auspolieren, Z.; izlikani in nabrušeni meči, Jap.- C.; izlikani predalniki, politierte Kästen, LjZv.; — i. perilo, plätten, Cig.; i. sukno, appretieren, Cig.; putzen, Jan.; — durchbilden, Cig.; = olikan, fein, Cig.
  65. izlı̑tək, -tka, m. der Ausguss, C.
  66. izlı̑vnjak, m. der Ausguss, die Gosse, C.
  67. izločeváti, -ȗjem, vb. impf. = izločati; ausscheiden, absondern, Cig. (T.), nk.; — ausschließen, fern halten, Cig. (T.), Nov.- C.
  68. izlǫ́kniti, -lǫ̑knem, vb. pf. ausbiegen, Cig., C., Mik.; — auswölben, M.
  69. izložı̑telj, m. der Aussteller, Nov.- C., nk.
  70. izložník, m. der Aussteller, Jan. (H.), C.
  71. izlúditi, -im, vb. pf. verlocken, verführen: ženske so me izludile, Fr.- C., jvzhŠt.
  72. izlúknjati, -lȗknjam, vb. pf. auslochen, durchlöchern, Cig., C.
  73. izmȃla, adv. = iz mala, von Kindheit an, C.
  74. izmastíti, -ím, vb. pf. ausquetschen, auskeltern, Šol.; vse grozdje i., C.; — prim. zmastiti, mestiti.
  75. izmastíti se, -ím se, vb. pf. feist werden, C.
  76. izməglíca, f. der Nebelregen, Cig. (T.), C.; — hs.
  77. izməhnátiti, -ȃtim, vb. pf. flaumig machen, vzhŠt.- C.
  78. izməkníti, -máknem, vb. pf. 1) ausreißen: i. zob, C., vzhŠt.; — ausrupfen, Mur., C.; — 2) entrücken; blazinico komu izpod glave, stolček izpod nog i.; i. se, aus seiner Lage weichen; entgleiten, Cig.; glava se mu izmakne na roke, Zv.; — i. se, sich entziehen, M.; entweichen, Cig.; — i. si nogo, kolk, verrenken, Cig.; — 3) = zmekniti, entwenden, Jan.
  79. izmẹ̑nce, adv. wechselweise, C.
  80. izmèt, -mę́ta, m. das Ausgeworfene, der Auswurf ( z. B. einer Mine), Cig.; — das Verworfene, der Abschaum, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Valj. (Rad).
  81. izmetávati, -am, vb. impf. ad izvreči, izmetati I.; 1) herauswerfen; (werfend) ausladen; vrage i., die Teufel austreiben, ogr.- Valj. (Rad); — 2) zobe i., daran sein, die Lamm- oder Füllenzähne zu verlieren, ausbrechen (o ovcah in konjih), Cig.; — 3) i. se, in Aehren schießen, Aehren ansetzen; pšenica se izmetava, vzhŠt.- C.; — tvor se izmetava, bildet sich, Z.; — 4) i. se po kom, jemandem nachgerathen, Ravn.
  82. 2. izmẹ̑tək, -tka, m. das Auskehricht, der Mist, C., Valj. (Rad).
  83. izmę́zniti se, -mę̑znem se, vb. pf. sich entwinden, C.
  84. izmíkati, -mı̑kam, -čem, I. vb. impf. ad izmekniti; 1) ausreißen: kokolj i., ausjäten, vzhŠt.- C.; — 2) entrücken, wegrücken; — i. se, entgleiten, aus seiner Lage weichen, Cig.; sich fortstehlen, Cig.; — II. vb. pf. 1) izmı̑kati, -am, das Hecheln beenden, aushecheln, fertig hecheln; vse predivo i.; — 2) ausbilden: Vodnik je prvi izmikal glasove slovenski liri, Glas.
  85. izmišljȃva, f. die Erdichtung, Cig., C.; nedolžne izmišljave, Levst. (Zb. sp.).
  86. izmišljȃvəc, -vca, m. der Erdichter, der Ersinner, Meg., Cig., C.
  87. izmı̑vək, -vka, m. mesto, katero je voda izmila, predrla, C.
  88. izmóči, -mǫ́rem, vb. pf. 1) heraushelfen: i. koga iz —, C.; — 2) auswirken: i. komu kaj, Cig.
  89. izmȏłzək, -zka, m. der Extract, C.
  90. izmȏłža, f. 1) das Abmelken, C.; — die Erschöpfung des Bodens, Cig.; — 2) die Emulsion ( chem.), Cig. (T.).
  91. izmọ̑zgati, -am, vb. pf. entmarken, Št., BlKr.- M.; — ausmergeln, C.
  92. izmȓcati, -am, vb. pf. auszehren, ausmergeln: i. se, C.
  93. izmŕdanica, f. izmrdana ženska, SlGor.- C.
  94. izmŕdanka, f. = izmrdanica, C.
  95. izmŕdati, * -mȓdam, vb. pf. durch Unzucht schwächen, C.
  96. izmrẹ́ti, -mrèm, (-mŕjem), vb. pf. = odmreti, pomreti, aussterben, Cig. (T.), C., nk.
  97. izmúliti, -im, vb. pf. ausjäten, ausraufen, Cig., C.; — ausgrasen: travnik i., Cig.
  98. izmúzati se, -mȗzam se, vb. pf. entschlüpfen, sich davon schleichen, Cig., C., Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.; vsi se izmuzajo ven, Jurč.; i. se komu, Str.
  99. izmȗzək, -zka, m. die Entgleitung, C.; ti izmuzki, ti izpolzki nature iz svojih modrih tečajev, Ravn.
  100. izmúzniti, -mȗznem, vb. pf. 1) die Rinde abstreifen, entrinden, C.; mladico, vejico i., Dict.; — 2) schnipfen, entwenden, Cig.; — 3) i. se, entgleiten, entschlüpfen; — sich wegstehlen: i. se iz hiše, C.; sich entziehen: i. se iz svoje dolžnosti, Jap.- C.; — 4) intr. entschlüpfen: iz rok mi izmuzne kaj, C., jvzhŠt.

   4.401 4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201 5.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA