ov=C. (4.701-4.800)

4701. im, m. = ivje, ogr.- C.; — prim. imec.
4702. imȃnje, n. = imenje, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
4703. imȃtelj, m. der Besitzer, Nov.- C., DZ.
4704. ímbra, f. = imra, C.
4705. imę̑, -ę̑na, n. 1) der Name; krstno i., der Taufname; rodovinsko i., der Familienname; kako ti je ime? wie heißest du? (tako se navadno povprašuje po krstnem imenu); Peter mi je ime, ich heiße Peter; i. komu dati; tudi: i. zdeti, nadeti, einen Namen geben, benennen, Jan.; po imenu, dem Namen nach; le po imenu poznati koga; mož, po imenu I., ein Mann mit Namen I.; tam stoji vas, Vrh po imenu, Levst. (Zb. sp.); po imenu koga klicati, jemanden beim Namen rufen, Met.- Mik.; po imenu, namentlich, besonders, Cig., ogr.- C.; na isto ime spraviti, auf gleiche Benennung bringen ( math.), Cig. (T.); v imenu imeti koga = govoriti o kom, Dol.- Cv.; v mojem, sodnikovem imenu, in meinem, des Richters Namen; pojdi v imenu božjem, geh' in Gottes Namen! v Boga ime (vbogajme) prositi, dati, um ein Almosen bitten, ein Almosen geben; v božje i. dati, Meg.; — 2) der Titel; prazno ime, leerer Titel, Cig.; — pravno ime, der Rechtstitel, erworbenes Recht, DZ.; oprostilno ime, der Befreiungstitel, DZ.; v prisežno ime povedati, an Eidesstatt aussagen, Svet. (Rok.); — 3) das Nomen ( gramm.), nk.; samostalno i., das Hauptwort (substantivum), Jan., nk.; — 4) das Ansehen: v imenu biti, eine große Rolle spielen, Cig., Šol.; v ime priti, zu Ansehen kommen, Šol.; pravdati se z možmi, ki imajo nekaj imena, Jurč.; — 5) der Leumund, der Ruf: v dobrem, slabem imenu biti, in gutem, schlechtem Rufe stehen; dobro ime izgubiti, den guten Namen verlieren.
4706. imelje, n. = ivje, vzhŠt.- C.
4707. imę̑nice, adv. = imenoma, C.
4708. imenı̑tnik, m. vornehmer, angesehener Mann, Guts., V.-Cig., C.; največi imenitnik kraljevega dvora je bil Aman, Ravn.
4709. imę̑noma, adv. namentlich, mit Namen, C., nk.
4710. imę̑nski, adj. Namens-, C.; — nominell, V.-Cig., Jan.; imenska vrednost, der Nennwert, Cig., DZ.
4711. ímər, -mra, m. = imra, C.
4712. imẹ̑tək, -tka, m. die Habe, das Besitzthum, das Vermögen, Mur., Cig., Jan., C., kajk.- Valj. (Rad); iz krajevnega imetka, aus Localmitteln, DZ.
4713. imẹ́vati, -am, vb. impf. zu haben pflegen, Jan., C., Mik., DZ., SlN., Nov., Levst. (Zb. sp.).
4714. imẹ̑vəc, -vca, m. = imetnik, Jan., C.
4715. ı̑mje, n. = inje, ivje, Mur., Cig., Mik., C., BlKr.
4716. imovína, f. die Habe, das Vermögen, Jan., C.; zeitliche Güter, Cig. (T.); občinska i., das Gemeindevermögen, Levst. (Nauk); glavna (založna) i., der Vermögensstamm, DZ.; — das Haben, das Guthaben ( merc.), Cig. (T.); razpoložna i., das disponible Haben, DZ.; — hs.
4717. imovı̑t, adj. wohlhabend, vermöglich, Cig. (T.), C., nk.; — stsl.
4718. ímra, f. die Holzader, die Holzflader, C.; (jimra), Cig.; — die Steinader, C.; — der Jahresstreifen im Baume, vzhŠt.- C.; — prim. nem. Wimmer = Holzmaser (?).
4719. ímrast, adj. aderig: i. les, vzhŠt.- C.
4720. ímrati se, ı̑mram se, vb. impf. flimmern, glitzern, Šaleška dol.- C.
4721. ı̑mrnat, adj. voll Adern (o lesu in kamenu), C.
4722. in, m. = ivje, der Rauhreif, SlGor.- C.
4723. ináčeši, adj. = inačešnji, ogr.- C.
4724. ináčešnji, adj. = drugačen, SlGor.- C.
4725. inȃk, adj. anders beschaffen, Cig., Jan., Met.; inako = drugače, anders, sonst, Cig., Jan., Mik., C.; — inako se mi stori (dela), ein wehmüthiges, trauriges Gefühl ergreift mich, Mur., Cig., Jan., Mik., Kr.
4726. ı̑naš, m. = strežnik, der Page, ogr.- Valj. (Rad); (inoš), C.
4727. inatẹ́ti, -ím, vb. impf. mit Rauhreif sich bedecken, C.
4728. índašnji, adj. sonstig, Mik.; — einstmalig: indašnji ljudje, ogr.- C.
4729. ı̑ndẹ, adv. = indi, Mur., Cig., C.
4730. ı̑ndẹh, adv. = indi, C.
4731. ı̑ndẹr, adv. = indi, C.
4732. índẹšnji, adj. anderswo befindlich, ogr.- C.
4733. ı̑ndi, adv. = drugde, drugje, C., Raič (Slov.); išči ga indi, SlGor.
4734. ı̑ndre, adv. = indri, C.
4735. inga, f., C., pogl. linga.
4736. ínjav, adj. = injast, C.
4737. ı̑nod, adv. = drugod, Mik., C.
4738. inozę̑məc, -mca, m. der Ausländer, C., nk.; — rus.
4739. intrīga, f. spletka, die Intrigue, C., nk.
4740. intrtən, -tna, adj. hartnäckig, vzhŠt., ogr.- C.; spröde, sperr, todt (o prsti), tudi: intrtno vino, herb, bitter, vzhŠt.- C.
4741. ipičən, -čna, adj. jähzornig, C.
4742. ipika, f. jäher Zorn, C.
4743. 1. ir, m. die Harpune, der Fischstecher, Trbovlje ( Št.)- C.
4744. ı̑rhar, -rja, m. der Weißgerber, Cig., Jan., C.
4745. ı̑rharica, f. 1) eine Art Birne, C.; — 2) der Lederapfel, C.
4746. írhice, f. pl. = irhaste hlače, C.
4747. irs, m. 1) rothbrauner Ochs, Zilj.- Jarn. (Rok.), Fr.- C.; — 2) neka goba: die Morchel (morchella), SlGor.- C.; — prim. rs, rus.
4748. irsa, f. rothbraune Kuh, Fr.- C.; — prim. rusa.
4749. irska, f. rothbraune Kuh, C.; — prim. ruska.
4750. 1. irt, m. = šoja, der Nusshäher, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; — iz: Jedert (?); prim. Valj. ( LjZv. XII. 369.).
4751. 2. irta, f. der Fenster- oder Thürstein, C.
4752. iskȃva, f. das Suchen, C.
4753. iskər, adv. knapp neben, Habd.- Mik.; isker obrezati, glatt beschneiden, C.; — iz + kraj, Mik. (Et.).
4754. ískər, iskra, adj. feurig, flink, munter, Jan., Cig. (T.), C.; (o mladeniču), Let. ( Navr.); iskri vranec, Str.; Si 'zbere konj'ča iskrega, Npes.-K.; iskre oči, Jurč.
4755. iskrè, adv. = isker, knapp: vrata se iskre zapirajo, vzhŠt.- C.
4756. iskretati, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. funkeln, flimmern, C., Z.; = i. se: ledeni drobci se iskrečejo po strehi, jvzhŠt.
4757. ískrica, f. dem. iskra; 1) das Fünkchen; — 2) ein bisschen: daj mi iskrico masla, Z.; — 3) das Gänseblümchen (bellis perennis), Tuš. (R.); eine Art Primel (primula pubescens), SlGor.- Erj. (Torb.); — die Aurikel (primula auricula): iskrice vrtne, divje, C.; — die Feuernelke (lychnis flos cuculi), C.; — brennende Liebe (lychnis chalcedonica), C.
4758. ískrnji, adj. nahe, C.; — prim. isker, adv.
4759. istanje, f. pl. = isteje, C.; ([v] "istajneh", Breznik, Večna pratika 1789, 71.).
4760. isteljnik, m. = isteje, C.
4761. isteljnják, m. = isteje, SlGor.- C.
4762. istenik, m. = isteje, C.
4763. istenjak, m. = isteje, C.
4764. isti, f. pl. die Stangen oberhalb des Herdes, zum Trocknen des Holzes, Blc.-C.; na "isteh" se drva suše, C.; — prim glisti.
4765. istije, * f. pl. = isteje, C.
4766. istı̑n, adj. wirklich, wahrhaftig, Cig., ogr.- C.; — iz stsl. istinьnъ.
4767. istinár, -rja, m. der Capitalist, Jan., SlN.- C.
4768. istiníti, -ím, vb. impf. realisieren, C.
4769. ı̑stinski, adj. 1) wahrhaftig, wirklich, ogr.- Let., Zora; istinsko naroden, SlN.; — echt, C.; — 2) Capital-, Jan. (H.).
4770. ı̑stje, n. = isteje, vzhŠt.- C., jvzhŠt.; kruhe vsaja v peč skozi istje ("jistje"), "durchs Ofenloch", Hip. (Orb.); pred istjem razbeljene peči, Cv.
4771. ístje, -stij, f. pl. = isteje, Lašče- Erj. (Torb.); nad, med istjami, C.; die Wölbung über der Ofenmündung: saje so se v istjah vnele, Ig (Dol.).
4772. istodǫ́bən, -bna, adj. gleichzeitig, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., nk.
4773. istoimę̑n, adj. gleichnamig, gleichbenannt, Cig. (T.), Nov.- C., Zora, Zv.
4774. istoobsę́žən, -žna, adj. isometrisch, Cig. (T.), Nov.- C.
4775. ístovən, -vna, adj. identisch, Cig. (T.), Nov.- C., nk.
4776. íšče, adv. = še, ogr.- C.; (iše, Dict., Rec., BlKr.; "s tem iše vekši greh", Krelj).
4777. ìtak, adv. 1) ohnehin, SlGosp.- C., jvzhŠt.; — für alle Fälle, Ščav.- C.; — 2) = vendar, dennoch, doch, vzhŠt.- C.; učil se je slabo, ali je dobival itak prvi red, LjZv.; — 3) wieder, Mur., ogr.- C.
4778. itam, adv. = tam-le, Rez.- C.
4779. íti, grę́m, ( tudi: grèm), grę́dem, ídem, imprt. pójdi, ídi, part. praes. gredę́, gredǫ́č, (idę́, idǫ́č, Levst. [Sl. Spr.], C.); pf. šə̀ł sə̀m, fut. šə̀ł bǫ́m, pọ́jdem, vb. impf. 1) gehen; kam greš? zdaj gredo, jetzt kommen sie; i. svojo pot, seines Weges gehen; za kom i., jemandem folgen, nachgehen; i. po kaj, etwas holen, abholen; na, nad koga i., auf jemanden losgehen; z vojsko na (nad) koga i., jemanden bekriegen; za pogrebom i., an einem Leichenzug theilnehmen; s procesijo i., eine Procession halten; tudi: an der Procession theilnehmen; na vojsko i., in den Krieg ziehen; i. na tuje, po svetu, in die Fremde, in die weite Welt ziehen; i. v vojake, unter die Soldaten gehen; i. po opravkih, den Geschäften nachgehen; i. na semenj, zu Markte gehen; i. na božjo pot, eine Wallfahrt thun; i. na izprehod, spazieren gehen; i. na delo, an die Arbeit gehen; na ladjo i., sich einschiffen, Cig., Jan.; i. na morje, unter Segel gehen, Cig.; s supinom: i. spat; i. na potok prat; i. plenit, auf Beute ausgehen; na to gre, da ..., er strebt darnach, ..., vzhŠt.- C.; — sich bewegen: i. v kolobar, sich im Kreise bewegen, sich drehen; solnce gre za goro, die Sonne geht unter; i. rakovo pot, zurückgehen, im Verfall begriffen sein, Rückschritte machen; — dež, sneg, toča gre, es regnet, schneit, hagelt; tanek piš gre po smrečju, LjZv.; — lahko gre od njega, er hat einen leichten Stuhlgang, Cig., C., jvzhŠt.; — jesti, piti mi ne gre, es schmeckt mir nicht; vino gre v glavo, der Wein nimmt den Kopf ein, Cig.; bolezen gre po ljudeh, die Krankheit grassiert unter den Leuten, Jan. (H.); od njega ne gre dober glas, er steht in keinem guten Rufe, Cig.; — 2) gebracht werden, fortgeschafft werden, abgehen; pritožba gre k okrajnemu glavarstvu, die Beschwerde wird an die Bezirkshauptmannschaft gerichtet, Levst. (Nauk); mnogo žita gre iz dežele, viel Getreide wird exportiert, Cig.; ta denar več ne gre, dieses Geld hat keinen Cours mehr, Cig., Dol.- Levst.; to blago ne gre več, dieser Artikel ist außer Cours, Cig.; ne gre v prodaj, wird nicht leicht angebracht, jvzhŠt.; blago gre izpod rok, geht ab; To, bratec, med učene gre lingviste, Preš.; — in einen Zustand versetzt werden: i. v šibre, in Trümmer gehen; pod zlo, po zlu i., verderben, zugrunde gehen; tako preveč v izgubo gre, es geht auf diese Art zu viel verloren, Cig.; denarji gredo na malo, das Geld nimmt ab, Cig.; — verbraucht werden: vse je šlo, alles ist daraufgegangen, alles ist verthan; v to zidanje je šlo mnogo lesa, dieser Bau hat viel Holz gebraucht; — ne bo šlo vse v to posodo, dieses Gefäß wird nicht alles fassen; — vonstatten gehen: izpod (od) rok i.; delo mu gre od rok, er arbeitet flink; ne gre, pa je, kurzum, es geht nicht, Cig.; če bo šlo po sreči, wenn es gut geht; — 3) sich entwickeln; iti v veje, sich ästen, Cig.; i. v perje, ins Kraut wachsen; solata gre v glave, häuptelt sich; — 4) sich handeln; iti za kaj: ide za to, da izvršimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.); ne gre mi za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen, Cig.; za glavo mu gre, es geht ihm ums Leben; gre komu ob glavo, Ravn.- Mik.; ob život, Dalm.; — ali ti gre ob pamet? bist du toll? Cig.; na jok mi gre, es ist mir so weinerlich, Cig.; — 5) sich geziemen; Ti se pa v jutro lepo napravi, Kakor vsaki nevesti gre, Npes.-K.; tako ne gre, so geht es nicht an; kakor gre, wie es sich ziemt; ženi na ljubo gre nekaj žrtvovati, Jurč.; okregati jih je šlo, sie hätten getadelt werden sollen, Ravn.- Mik.; gebüren: vsakemu gre toliko; njemu gre čast; Brešno, ki popotnim gre, Npes.-K.; olajšila, idoča potujočim vojakom, DZ.; mož, ki mu gre vera, Levst. (Zb. sp.); — gehören: to ne gre vmes, Cig.; še nekaj naukov gre sem, Ravn.; semkaj gredoč, hieher gehörig, DZ.; — 6) glagol "iti" se izpušča: ide k pastirjem, a oni nad njega, Mik.; ne dajo mu v hišo.
4780. itu, adv. gerade hier, Rez.- C.
4781. iv, m. = ivje, inje, Rez.- C.
4782. íva, f. die Sahlweide (salix caprea), Cig., Jan., C., Št., Tuš. (R.).
4783. ivák, m. die männliche Sahlweide, Fr.- C.
4784. ivȃnjščak, m. 1) der Monat Juni, ogr.- C.; — 2) der Junikäfer (rhizotrogus sp.), Malhinje ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
4785. ivȃnovka, f. das Johanniskraut (hypericum perforatum), vzhŠt.- C.
4786. ivę́r, m. 1) der Holzsplitter (der beim Hacken abfällt); iver ne odleti daleč od parobka = der Apfel fällt nicht weit vom Baume, Vrt.; — 2) das Abschnitzel des Schusterleders, C.; — 3) eine Kleinigkeit, das Bisschen: ivera nemam kake reči, C.; — 4) = pogačica, die Kniescheibe (patella), Mur., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — gen. tudi: iverja, Jan. (H.), vzhŠt.
4787. ivę̑rəc, -rca, m. dem. iver, C.
4788. ivę̑rščak, m. das Bergholz ( min.), Cig. (T.), C.
4789. ı̑vnik, m. der Rauhreif, C., Z.
4790. ivnják, m. = ivak, C.
4791. ívovina, f. das Sahlweidenholz, C.
4792. iz, * I. praep. c. gen. kaže 1) reč, iz katere je premikanje ven namerjeno: aus; kdor iz kake reči pride, je bil v njej; iz hiše priti; iz luže v mlako = aus dem Regen in die Traufe, Cig.; odkod si? iz Zagreba; iz Rima priti, von Rom kommen; iz Lah priti, aus der Furlanei kommen, Goriš.; iz ojnic stopiti, über die Schnur hauen, Cig.; — iz uma je, er ist von Sinnen, Cig., Npes.-K.; — 2) tvarino, iz katere je kaj narejeno: aus, von; kadilnice so bile iz samočistega zlata, waren von reinem Golde, Ravn.- Mik.; kruh iz bele moke, weißbackenes Brot; iz ribje kosti, fischbeinern; — iz cela, aus einem Stück, Mik., C.; nav. iz celega; — človek je iz duše in telesa; — 3) začetek v času in čas, v katerem se kaj godi: iz leta v leto, von Jahr zu Jahr, V.-Cig.; iz mlada, von Jugend an, Mik.; iz početka, im Anfange, Cig.; iz nova ( Cig., Jan., Mik.), iz novega, neuerdings; iz prva ( Cig., Jan., Mik.), iz prvega, anfangs; — 4) nagib kakega dejanja: aus; iz jeze kaj storiti, aus Zorn etwas thun; iz hudobije, aus Bosheit; iz gole lakomnosti, aus purer Habsucht; — 5) način, kako se kaj godi: iz dobre volje, freiwillig; iz rade volje, gerne, Ravn.- Mik.; iz šale, im Scherz, Cig. (T.); iz srca rad, von Herzen gern; iz nevesti, unvermuthet, Met.- Cig.; iz nenada ( nav. iznenada), unverhofft, Cig., Jan., Vrt., Mik.; iz ravna, gerade, C.; iz težka, -kega, schwerlich, kaum, C.; iz tiha, im Stillen, leise, gemach, C.; iz večega, größtentheils, C., Vest.; iz cela, ganz, vollkommen, vzhŠt., ogr.- C.; iz čista, ganz, durchaus, vzhŠt., C.; iz dobra, iz huda, im Guten, im Schlimmen, ogr.- C.; iz lahka, leicht, C.; iz lepa, im Guten, gutwillig, C.; iz nagla, plötzlich, ogr.- C.; — II. praef. pomenja: 1) premikanje, od znotraj ven namerjeno: heraus-, aus-; izbiti, heraus schlagen; izliti, ausgießen, izteči, herausfließen, izbrati, auswählen; — 2) dokončanje, zvršitev: iznoreti, austoben, izpiti se, sich durch Trinken zugrunde richten, izpeti se, sich müde singen, iztesati, etwas fertig zimmern; izčistiti, fertig reinigen; — 3) dosego namena: izprositi, izmoliti si kaj, sich etwas erbitten, durch Beten erlangen; — sploh iz nedovršnih glagolov dela dovršne: izvršiti; — (v mnogih slučajih je iz težko ločiti od s ( z), ker narod navadno oboje enako izgovarja; naj se torej besede, ki niso pod iz-, iščejo pod s- ali z-); — 4) pogostoma z glagoli, ki so že z drugimi predponami zloženi, ne da bi se jim pomen bistveno izpremenil: izpregovoriti, izpodvezati; — III. sestavlja se z drugimi predlogi tako, da vsak del svoj pomen ohrani; prim. izmed, iznad, izpred, itd.; — prim. Mik. (V. Gr. IV. 211., 251., 529.).
4793. ı̑zba, * f. 1) das Zimmer, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Bodenkammer, Cig.; — 3) der Dachboden, C., Notr., Rib.; — prim. ispa; stsl. istъba, stvn. stuba, Stube, Mik. (Et.).
4794. izbȃva, f. 1) die Befreiung, die Erlösung, Hal.- C.; — 2) die Verrichtung, C.
4795. izbáviti, -bavim, vb. pf. 1) = odpraviti: kašelj sem si izbavil, jvzhŠt.; losmachen, befreien, Jan., Hal.- C., Prip.- Mik.; volkodlaštva me je izbavil, LjZv.; i. se, los werden, frei werden, Hal.- C.; i. se česa, sich entschlagen, Jan.; — 2) verrichten, ausrichten, C.; posel i., Prip.- Mik.; nič nisem izbavil, ich habe nichts ausgerichtet, jvzhŠt.
4796. izbávljati, -am, vb. impf. ad izbaviti; 1) losmachen, C.; — 2) verrichten, C., jvzhŠt.
4797. izbávljenje, n. 1) die Befreiung, die Rettung, C.; — 2) die Verrichtung, jvzhŠt.
4798. izbədẹ́ti se, -ím se, vb. pf. sich durch Nachtwachen schwächen, C.
4799. izbedráti, -ȃm, vb. pf. izbedran konj, ein Pferd mit ungleichen Füßen, ein krumm gehendes Pferd, Cig., C.
4800. izbẹ́gati, -am, I. vb. pf. 1) bis zur Erschöpfung abhetzen, C., Gor.; — 2) verschüchtern, irre machen, aus der Fassung bringen; izbegan, verwirrt, aus der Fassung gebracht; vsa izbegana je prišla domov; — II. vb. impf. ad izbegniti 1), Z.

   4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001 5.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani