ov=C. (4.601-4.700)

4601. hudobı̑čje, n. = hudobika, C.
4602. hudobíka, f. der wollige Schneeball (viburnum lantana), Št.- C., Poh.- Erj. (Torb.); — = jerebika, die Vogelbeere, SlGradec- C.
4603. hudobljìv, -íva, adj. = hudoben, Mur.; hudobljivo srce, C.
4604. hudȏbnica, f. 1) böses, boshaftes Weib; — 2) das Fieber, Meg., C., Z.; — 3) neka trava, C.
4605. hudobnják, m. = hudobnik, C., kajk.- Valj. (Rad).
4606. hudobováti, -ȗjem, vb. impf. 1) Böses thun, Jan.; h. koga, misshandeln, Mur.; — 2) fluchen, grimmig poltern, C., Z.; nikdo jih ni razsajati ali hudobovati čul, Slom.; h. se nad čim, über etwas fluchen, unwillig sein, C.
4607. hudodẹ̑jstvọ, n. die Missethat, das Verbrechen, Jan., C., nk.
4608. hudodẹ́liti, -dẹ̑lim, vb. impf. Uebelthaten begehen, böse handeln, freveln, Mur., Jan., C., Ravn.
4609. hudoglę́dən, -dna, adj. finster, zornig blickend, Fr.- C.; — = grdogleden, scheelsüchtig, Cig.
4610. hudoglę̑dnik, m. der finster, zornig Blickende, C.
4611. hudojezı̑čnik, m. der eine böse Zunge hat, das Lästermaul, Slom.- C.
4612. hudoklę́tən, -tna, adj. der arg flucht, C.
4613. hudoklę̑tnik, m. der arge Flucher, C.
4614. hudolẹ́sovina, f. = hudobika, Z.; — der Hartriegel (cornus sanguinea), M., Rib.- C., Lašče- Erj. (Torb.).
4615. hudolẹ̑tnica, f. das Berufkraut (erigeron canadensis), Mur., Medv. (Rok.); — "eine Art Unkraut mit großen Bohnen", vzhŠt., ogr.- C.; — "eine Art Bergblümchen, blassgelb blühend", Mariborska ok.- C.
4616. hudolẹ̑tnik, m. 1) kdor o hudi letini prosjači, Levst. (Zb. sp.); — 2) = čuk, Fr.- C.; — 3) eine Art gemeine Fisole, Celjska ok.- C.
4617. hudomišljìv, -íva, adj. Böses sinnend, ogr.- C.
4618. hudomúšən, -šna, adj. böslaunig, C.; hudomušno je pesnikov pleme, Zv.; h. črnogledec, Zv.; schalkhaft; h. človek, hudomušno kaj povedati.
4619. hudoréči, -réčem, vb. pf., nam. hudo reči, fluchen, schimpfen, Trub.- C.; (po lat. maledicere).
4620. hudorẹ́kati, -am, vb. impf. ad hudoreči, C.
4621. hudošę́gast, adj. übelgesittet, Hip.- C.
4622. hudoùm, -úma, m. neka trava, ki raste v bukovju, C.
4623. hudoȗrəc, -rca, m. = hudournik, C.
4624. hudoȗrnik, m. 1) der Wildbach, der Gießbach; der Maibrunnen, die Hungerquelle, Jes.; — 2) der Segler, die Mauerschwalbe (cypselus apus), Erj. (Ž.); — planinski h., der Alpensegler (cypselus melba), Cig., Erj.- C., Frey. (F.); — 3) hudourniki so duše nekrščenih otrok, vzhŠt.- Pjk. (Črt. 56.).
4625. hudováti se, -ȗjem se, vb. impf. böse sein, sich ereifern, sich ärgern; h. se nad kom, über jemanden ungehalten, erbittert sein, Cig., C., Ravn.- Jan. (Slovn.); h. se na koga, jemanden beschimpfen, C.; einen übel anlassen, Cig., C.; kdor nima druzega dela, pa se ob mene huduje (schmält auf mich), Jurč.; tudi h. koga: Pasterke in pasterkinje Bo hud'vala mačeha, Slom.
4626. hudovı̑t, adj. schlimm, schädlich, Nov.- C.
4627. hudovı̑tost, f. die Schlimmheit, C.
4628. hudovǫ̑ljəc, -ljca, m. der Uebelwollende, Cig., C.; der Boshafte, Jan.
4629. hudovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) böswillig, missgünstig, Mur., Cig., Jan., M.; — 2) übelgelaunt, Jan., C.; hudovoljno se držati, Jap. (Prid.).
4630. hudovǫ̑ljnež, m. der Böswillige, der Uebelgesinnte, Cig., C., M.
4631. hudožéljən, -ljna, adj. übelwollend, schadenfroh, C.
4632. hudožéljnost, f. die Schadenfreude, C.
4633. hudožı̑v, -žíva, adj. schlecht aussehend, kränklich, C.
4634. huhȃłka, f. = gugalica, die Schaukel, Št.- C.; — die Hängematte, Valj. (Rad).
4635. huhati, -am, vb. impf. = gugati, C.
4636. huhorica, f. der Sturmwind, C.; — prim. hohorin.
4637. huhúkati, -kam, -čem, vb. impf. schreien (wie die Eule): sova huhuče, C., Z.
4638. hȗj, interj. huj, huj! Zuruf an Schweine, SlGor.- C., jvzhŠt.
4639. hȗjati, -am, vb. impf. 1) = hujšati, Savinska dol.- C.; — 2) h. se, schlimm sein, zürnen, greinen, schelten, M., C.; lamentieren, Koborid- Erj. (Torb.).
4640. hȗjs, interj. = hus, C., Št.
4641. hȗk, m. 1) der Hauch, Cig.; — 2) das Geräusch, Rez.- C.
4642. hȗkati, -kam, -čem, 1) hauchen, pusten, Cig., Jan., C. ( BlKr.); v roke h., Vrt.; sv. Luka v roke huka, Ist.- Erj. (Torb.); na pleča in sluhe mu hučejo s toplo sapo, Pjk. (Črt.); — 2) lärmen, schreien, Rez.- C.; — (o sovi), Valj. (Rad).
4643. 2. húla, f. die Beschimpfung, Slom.- C.; — hs.
4644. húlati, -am, vb. impf. verspotten: h. koga, C.; — prim. 2. hula.
4645. hȗłba, f. der Tadel, C.; — prim. 2. huliti.
4646. 1. húliti, hȗlim, vb. impf. 1) biegen, neigen, Hal.- C.; derviši čelo k zemlji hulijo, SlN.; konj ušesa huli, richtet die Ohren nach rückwärts, C.; — h. se, schlummernd nicken, C.; huli se mi = dremlje se mi, vzhŠt.- C.; — 2) h. se, sich ducken, Mur., Cig., Jan.; mačka se huli, Z.; konj se huli = ušesa huli, SlGor.- C.; — sich demüthig stellen, sich verstellen, heucheln, Cig., C.; Bogu se huliti, Z.; — h. se, erbittert sein, trotzen, Mur., Met.
4647. 2. húliti, -im, vb. impf. tadeln, missbilligen, lästern, Cig., C.; oni hulijo, česar ne razumejo, Cv.; — hs.
4648. 3. húliti, -im, vb. impf. blasen: veter huli, C.; — hauchen: v roke huliti = hukati, Fr.- C.; — prim. fuliti.
4649. húntalọ, n. der durch die Nase redet, Ist.- C.
4650. húntati, -am, vb. impf. durch die Nase reden, näseln, Jan., Ist.- C.
4651. hupáč, m. der Wiedehopf, vzhŠt.- C.
4652. hupkáč, m. = hupač, C., Ščav.
4653. hȗrda, f. närrischer, thörichter Mensch (psovka), vzhŠt.- C.
4654. hȗrdež, m. = hurda, C.
4655. hurhurováti, -ȗjem, vb. impf. kaudern (o puranih), ogr.- C.
4656. hȗs, interj. Zuruf an Schweine, C.
4657. hústiti, -im, vb. impf. hetzen, reizen, M., C.; psa h., C.
4658. hȗškati, -am, vb. impf. jauchzen, Hal.- C., Npes.-Vraz; — prim. uškati.
4659. hvála, f. 1) das Lob; hvalo dajati komu, jemanden preisen, verherrlichen; pojte hvalo Gospodu, lobsinget dem Herrn; hvale vreden, lobenswert; hvale, Lobsprüche, C.; velike hvale dajati, große Lobsprüche ertheilen, Cig.; na hvale kam priti, auf lobende Anempfehlung hin irgend wohin kommen, C.; hvalo šteti komu, eine Lobrede jemandem halten, M.; svoja hvala se po blatu valja, = eigenes Lob stinkt, Npreg.; — 2) der Dank; hvala! ich danke! hvala lepa! (lepo hvalo, Št.- C.); schönen dank! lepa hvala Vam bodi za pisemce, Levst. (Zb. sp.); — hvala (bodi) Bogu! Gott sei Dank! hvalo (hvale) dolžan biti, zu Dank verbunden sein, Cig., nk.; — 3) na hvalo priti (hoditi, biti), zustatten kommen, zugute kommen, Cig., Jan., C., Dol.; morda mi utegne še na hvalo priti, (= "so dass ich Dank dafür wissen werde"), Levst. (Zb. sp.); vse to gospodarju na hvalo pride, Vrtov. (Km. k.); te ugodnosti bodo vsem na hvalo hodile, DZ.; — po hvali mi je = na hvalo mi je, C.; es ist mir erwünscht, Jan.; tudi: v hvalo mi je, C.
4660. hvalè, -ę́ta, m. der Ruhmredige, der Prahler, V.-Cig., Jan., C., Dol.
4661. hvalę́ka, f. das Loblied, ogr.- C.
4662. hvalę́kati, -am, vb. impf. Loblieder singen, ogr.- C.
4663. hváłən, -łna, adj. 1) Lob-, Mur., Cig., Jan.; hvȃlna pesen, das Loblied, das Lobgedicht, Cig., Jan., Krelj; hvalni listi, Lobbriefe, Dalm.; — lobreich, Cig., Jan.; — lobenswert, M., nk.; — 2) = zahvalen, dankbar: v hvalni spomin, C.; Dank-: hvalna nedelja, der Danksonntag, M.; hvalni god, das Dankfest, Ravn.; — govori se nav. hvalən, ne: hvałən.
4664. hválica, f. dem. hvala; kleines Lob, Dict., Zora; na hvalico kupiti, auf das Lob hin kaufen, C.
4665. hvalísati, -am, vb. impf. lobhudeln, übermäßig loben, herausstreichen, Cig., Jan., C., nk.; — hs.
4666. hváliti, -im, vb. impf. 1) loben, rühmen, preisen; na pretezo h., übermäßig loben, ZgD.; komu kaj hvaliti, jemandem etwas anpreisen, anrühmen; vsaka lisica svoj rep hvali; vsak berač svojo malho hvali, jeder Krämer lobt seine Ware, Npreg.; — lobpreisen: hvalite Gospoda! hvaljen bodi Bog! — h. se s čim, sich einer Sache berühmen; hvali se z dobro glavo, da ima dobro glavo; hvali se, da je imel dobro letino; ne da bi se hvalil, ohne mich zu rühmen; — 2) danken; h. koga za kaj; Boga hvali, da si zdrav, danke Gott, dass du gesund bist; (h. komu za kaj, jemandem wofür Dank wissen, Krelj, ogr.- C.); — h. se komu za kaj, jemandem Dank zollen für etwas, Cig.; vselej se mu tedaj hvalite za vse dobrote, Ravn.
4667. hvalı̑vəc, -vca, m. der Lober, der Lobredner, der Rühmer, Cig., Jan., C., nk.
4668. hvalovítən, -tna, adj. berühmt, C.; — löblich, Guts.- Cig.
4669. hvalovzdávanje, n. die Danksagung, ogr.- C.
4670. hvȃłščina, f. die Danksagung, das Dankopfer, C., Ravn.- Valj. (Rad).
4671. hvastáti, -ȃm, vb. impf. prahlen, V.-Cig., C.; — prim. hlastati.
4672. hvastȃvəc, -vca, m. der Prahler, Kast.- C.
4673. hvȃt, m. 1) = seženj, vzhŠt.- C.; — 2) der Griff (pri glasbi), Cig. (T.); na vse hvate, so viel man umfassen kann, Zora.
4674. hvátati, -am, vb. impf. greifen, haschen, Cig., Jan., Hal., Fr.- C.; — betasten, Rihenberk- Erj. (Torb.).
4675. hvǫ̑ja, f. = hoja, C.
4676. íba, f., Cig., Ščav.- C., pogl. iva.
4677. íbovəc, -vca, m. neka iba (iva), ki je veča od navadne, C.
4678. ídəc, -dca, m. = hodec, C.
4679. idénje, n. das Gehen, der Gang, ogr.- C., Danj. (Posv. p.).
4680. ı̑doma, adv. = gredoč, im Vorübergehen, C., Hal.- Mik.
4681. ígla, in: iglà, -è, f. 1) die Nadel; naprsna i., die Vorstecknadel, Jan.; i. probadača, die Piquiernadel, h. t.- Cig. (T.); i. magnetnica, die Magnetnadel, i. kompasnica, die Compassnadel, Cig. (T.); — die Nadel am Baume, Cig., Jan.; — 2) langer eiserner Nagel beim Wagen, = iglica 2), C.; — der Jochsprießel, C.; — der Stift ( bes. mit einem Kopfe), Cig.; — zateznična i., der Stift am Schnürband, Jan. (H.); — 3) ona ostrina, ki nožu pri brušnji odpada, die Feuerecke, Cig., Skrilje, Bolc- Erj. (Torb.), Dol.; balta nima nič igle, BlKr.; iglo izbrusiti, Z.; — 4) der Nadelfisch (syngnathus acus), Cig., Erj. (Ž.); — der Hornhecht (belone vulg.), Cig., Prim.- Erj. (Torb.).
4682. igleníca, f. 1) = igelnica, Mur.; — 2) = iglenjača, das Zündnadelgewehr, nk.- C.
4683. iglenják, m. die Nadelbüchse, vzhŠt.- C.; — das Nadelpolsterchen, vzhŠt., ogr.- C.
4684. iglíca, f. dem. igla; 1) kleine Nadel; — kleiner Stift; — 2) ein eiserner Nagel am Wagen, der das Vorder- oder Hintertheil desselben an dem Langbaume festhält, Cig., Ljub.; iglica gre skozi oplen, blazino, soro in os, Gor., Notr.; — der Deichselnagel, der die Deichsel im Deichselarme befestigt, Cig., Dol., Gor.; — der Jochnagel, C.; jarmove iglice so lesene ali železne, Levst. (Zb. sp.); — iglica je zataknjena v konec kambe ter jo drži v jarmu, Štrek., Notr., Dol.; — der Sperrnagel in den Sägemühlen, V.-Cig.; — das Schemeleisen der Weber, Cig.; — 3) iglíca, zemlja z gnilim igličevjem, Poh.; — 4) = igla 3): iglica se mora kosi odbrusiti z oslo, Dol.; — 5) die Meernadel, Cig.; pogl. igla 4); — tudi: der Steinbeißer (cobitis taenia), Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — 6) rastline: eine Art Storchschnabel (geranium), SlGor.- C.; — die Hauhechel (ononis), Z.; — = jaglec, Dol.; — naglaša se tudi; iglicà, Gor.- Valj. (Rad), in íglica.
4685. igọ̑, ižę̑sa, n. 1) das Joch, Valj. (Rad); (igo, igesa, kravji jarem, Bolc- Erj. [Torb.]); — 2) die Wage am Wagen, C., Z.; — ígo, Levst.
4686. 1. igovəc, -vca, m. der Jochochs, C.
4687. igrȃnje, n. das Spielen; — i. zarnic, das Wetterleuchten, C., Cig. (T.).
4688. igràv, -áva, adj. spielsüchtig, C.
4689. íha, f., Št., Cig., Jan., C., nam. viha.
4690. íhta, f. 1) schluchzendes Weinen, Cig., C.; — 2) heftiger Zorn, Cig., Polj.; ihta ga lomi, C.; kipi od ihte, er ist wutherfüllt, Cig.; v ihti kaj storiti, SlN.; — die Heftigkeit: razloži svojo naglo ihto, Cv.; — gorelo je z veliko ihto, SlN.; ihta vetrov, ZgD.; — die Aufwallung: če je kaka reč v ihti, kipenju ali gibanju, more ta ihta preskočiti tudi na drugo reč, Vrtov. (Km. k.); — 3) zorniger Mensch, Cig.; ihta ti ihtava! Polj.; — die Furie, C.
4691. íhtati, -am, vb. impf. schluchzend weinen, Dict., C.
4692. íhtav, adj. 1) schluchzend, C.; — 2) zum Zorne geneigt, Cig.; on je ihtave nature, Polj.; — ihtava priroda, die wüthenden Elemente, Zora.
4693. íhtən, -tna, adj. zornmüthig, C., Z.
4694. ihtẹ̑nje, n. das Schluchzen, Cig., Jan., C.; vsak človek se je smijal joku in ihtenju njegovemu, LjZv.
4695. íkati, -kam, -čem, vb. impf. schluchzen, Fr.- C.
4696. íkrn, adj. = ikren: ikrna noga, SlN., C.
4697. ilọ, n. = il, Cig., M., C., Vrtov. (Km. k.); (jilo, Štrek.); suknarsko ilo, die Walkererde, Erj. (Min.).
4698. ílovičast, adj. lehmig, C.
4699. ílovičnat, adj. lehmig, Cig., C.
4700. ílovina, f. der Lehmboden, Cig. (T.), Nov.- C.; — das Lehmwerk, Cig., Jan.

   4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani