Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (3.901-4.000)

grmovína, f. das Strauchwerk, C., Z.
grmǫ̑vjast, adj. gesträuchartig, buschig: grmovjasta gošča, Fr.- C.
grmǫ̑vnat, adj. strauchig, buschig, Cig., Jan., C.; Strauch-, Cig.
grmúča, f. der Haufe: g. moke, kamenja, C.; — beide Hände (Fäuste) voll, Fr.- C.; — der Klumpen: g. sira, ein Käselaib, Poh., SlN.- C.
grmȗčka, f. dem. grmuča, vzhŠt.- C.
1. grmúlja, f. = grmuča, SlGradec, vzhŠt.- C.
gŕnəc, -nca, m. 1) listni koš, Hal.- C.; — 2) der Tiegel, h. t.- Cig. (T.); — der Topf, Cig., Jan.; (po drugih slov. jezikih).
gŕniti, * gȓnem, vb. impf. 1) raffen, zusammenscharren, ogr., Št.- C.; g. zrnje, C.; — 2) scharenweise gehen, wallen: ljudstvo grne v mesto, C.; ko pridejo v veliko to mesto, grnejo ljudje skupaj, Cv.
grǫ̑b, grǫ́ba, adj. 1) massiv, groß: grobo hrastje, ogr.- C., Savinska dol.; groba klop, vzhŠt.; groba krava, Polj.; (pre)grobi hlebi, Pohl. (Km.); — grobo, viel: grobo ljudi, penez, vzhŠt.; krčmar grobo računi, Svet. (Rok.); — 2) großartig, stattlich: groba hiša, Lašče- Levst. (M.); groba deklina, Hal.- C.; kar zijal je, ker se mu je vse tako grobo zdelo, Levst. (Zb. sp.); — tüchtig: groba mojškra, Svet. (Rok.); — vornehm: grobi ljudje, Lašče- Levst. (M.); — sauber, hübsch: grob dečko, groba deklina, vzhŠt.- C., Mik.; grobja obleka, das prächtigere Gewand, Litija; — 3) derb, roh, ungeschlacht, Meg., Dict.- Mik., Cig., Jan.; groba beseda, plumpes, beleidigendes Wort, Cig.
gròb, gróba, m. 1) das Grab; na grobu, am Grabe; g. kopati; starec ves v grob visi, der Alte ist dem Grabe schon sehr nahe, Dict.; — 2) das Kartoffelgrübchen: nekoliko grobov izkopati, jvzhŠt.; — 3) nam. grot, der Mühltrichter, die Mühlgosse, vzhŠt.- C., Poh.
grobáč, m. der Senker, der Gruber, vzhŠt.- C.
grọ̑banica, f. 1) = grebenica, der Grubensenker, die zu vergrubende oder vergrubte Rebe, Cig., Jan., C., jvzhŠt.; — 2) die schmale Grubenhaue, jvzhŠt.; — 3) die Senkergrube, C.
grọ̑banka, f. = grobanica, C.
2. grọ̑bar, -rja, m. der Weingartengruber, C., jvzhŠt.; — prim. grobati.
grọ̑bəljnik, m. tisti, ki groblje dela, C.
grobijȃnčevati, -ujem, vb. impf. sich grob benehmen, ogr.- C.
grobijȃnəc, -nca, m. = grobijan, C.
grobijȃnščina, f. die Grobheit, vzhŠt.- C.
grǫ̑bje, n. coll. die Gräber, der Friedhof, Mur., Cig., Jan., C., ogr.- Valj. (Rad); židovsko g., Zv.
grobotę́htən, -tna, adj. gewichtig, Z.; — wichtig, C.
groboústən, -stna, adj. = širokousten, C.
grǫ̑d, m. 1) der Mühltrichter, Cig., C., M., Št.; "posoda v mlinu, v katero se žito vsipa, da potem po koritcu na kamen pada", Mik.; = pl. grodi, Ig; — 2) der Brunnenkasten, ogr.- C.; — 3) die Schiebtruhe, Mur., Cig., Jan., Nov.- C.; SlGor.; — prim. grot.
grǫ̑d, f. die Brust: skopčeva g., die Hammelbrust, Cig.; nav. pl. grodi, die Brust, Habd.- Mik., Kor.- Cig., Cig. (T.), DZ.; ("hrod", das Gerippe, Guts.; grod, m.: pod grodom, unter den Rippen, C.).
grǫ́dəlj, -dlja, m. das Roheisen, das Schmelzeisen, V.-Cig., Gor.- C.; topovi iz grodlja, Let.; — der Eisenklumpen (gródelj), Gor.- DSv.
grofovína, f. die Grafschaft, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; Celjska g., Vest.; mejna g., die Markgrafschaft, poknežena g., die gefürstete Grafschaft, Cig. (T.).
grohotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) grunzen (o svinjah, kadar sovražnika vidijo), C.; — 2) g. se, überlaut, grob lachen, Dict.- Mik., Cig., nk.
grǫ́la, f. 1) die Koralle, vzhŠt.; sploh kroglice, kakršne ženske nanizane nosijo okolo vratu, Plužna- Erj. (Torb.); Kaj na šinjaku, kaj na šinjaku? Grole jej klepečejo, Npes.- Kres; — 2) das Rosenkranzkügelchen, vzhŠt.- C.; — 3) der Tropfen, die Thräne, SlGor.- C.; — prim. nem. Koralle, kor.-nem. gralle, = Rosenkranzkügelchen, C.
grǫ́lica, f. dem. grola, SlGor.- C.; jagoda na molku, KrGora- DSv.
gromáča, f. ein Stein- oder Holzhaufen, Boh., Dalm.- M., Ist.- C., Nov.- C.; — eine Mauer ohne Mörtel, Ist.- C., Nov., C.; gromače, Trümmergesteine, Erj. (Min.); grómača, BlKr.- DSv.; — prim. grmača.
grọ̑mblja, f. = groblja, Jan., Lašče- Levst. (M.), SlN.- C.
gromotrèsk, -trę́ska, m. 1) das Donnergekrach, Jan. (H.); — 2) = netresk, die Hauswurz (sempervivum tectorum), C.
gromováti, -ȗjem, vb. impf. mit dem Worte grom fluchen, C.
gromovítən, -tna, adj. = gromovit, C.
grosulār, -rja, m. vrsta granatov, der Grossularstein, C., Cig. (T.).
grošník, m. das Groschenstück, C.
grǫ̑t, m. 1) der Trichter, die Gosse in der Mühle, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), BlKr.- Nov., Valj. (Rad); — 2) der Rumpf der Weinpresse, BlKr.; — 3) der Trichter im Stalle (skozi grot mečejo seno s poda v hlev), Vrt.; — 4) der Abgrund, Jan.; — prim. stvn. grant, krant, Gefäß für Flüssigkeiten, Mik.; bav. grand, der Trog, C.
grota, f. der Leiterwagen, Rez.- C.; = pl. grote, Guts.- Cig.; — prim. srvn. gratte, Korb, kor.-nem. gratte, zweirädriger Wagen, C.
grozdı̑nka, f. die Rosine, Jan., C.
grǫ́zdje, n. coll. Weintrauben; g. zobati, trgati; suho g., Rosinen, Fr.- C.; Zibeben, Cig.; laško g., die Johannisbeere, C.; = kresno g., = kresno grozdjiče, Cig., kosmato g., die Stachelbeere, Blc.-C.; kačje g., der schwarze Nachtschatten (solanum nigrum), Erj. (Rok.), = pasje g., ogr.- C.; pasje g., tudi: die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; morsko g., die Meertraube (uvae marinae), die Eier des Tintenfisches, Erj. (Ž.).
grǫ́zdjiče, n. dem. grozdje; 1) suho g., getrocknete Weinbeeren, kleine Rosinen ("Weinberl"), Dict., Cig., BlKr.; — 2) rdeče g., die Johannisbeere (ribes rubrum), Cig., Jan., Tuš. (R.); = kresno g., Mur., Cig., Jan., M.; = sv. Ivana g., okoli Gorice- Erj. (Torb.); = laško g., Mur., Cig.; = kurje g., Cig.; belo kresno g., die weiße Johannisbeere, Cig.; — bodeče g., die Stachelbeere (ribes grossularia), Cig., C.; = kosmato g., V.-Cig., Jan., Nov.- C.
grozdǫ̑vje, n. coll. = grozdje, C.
grózən, -zna, adj. 1) schauderhaft, entsetzlich; — grozno, in hohem Grade, sehr; grozno lepa žena, C.; grozno se smejati, unbändig lachen, Cig.; — grozno ljudi, eine ungeheuere Menge Menschen, Cig.; — 2) stattlich, schön, Gor., Tolm., Savinska dol.- C.; grozni fantje, Npes.-K.; aufgeputzt: grozno dekle, Gor.
grózənski, adj. = grozanski, schrecklich, schauderhaft, Jan., ogr.- M., C.
grozílọ, n. das Senkblei, Cig. (T.), Pot.- C.
grozína, f. das Schauerliche, die Wildheit, C.
1. grozíti, -ím, vb. impf. tauchen, senken, Dalm., Danj.- C.
2. grozíti, -ím, vb. impf. 1) furchtbar machen, brada ga grozi, Gor.- Mik.; — 2) g. komu, Cig., Jan.; nav. g. se komu, jemandem drohen; grozi se, stori pa nič; — 3) g. koga, jemanden schrecken, ZgD.- M., Mik.; — g. se, schaudern, sich entsetzen, Cig., Jan., C.; — 4) grozi me, es schaudert mich, Cig., Jan.; — ich habe keine Lust, ich habe Ekel, Slom.- C., Št.; grozi me po zimi v cerkev hoditi, vzhŠt.; grozi me posta, ich habe keine Lust zu fasten, C.; — 5) grozi se mi, es schaudert mich, Jan.; es fällt mir lästig, beschwerlich: grozi se mi delati, iz hiše iti, Fr.- C.
grozljìv, -íva, adj. 1) grausig, Jan. (H.); — grauslich, Guts.; — ekelhaft: grozljivo delo, C.; — 2) komur se delati grozi: träge, arbeitsscheu, Fr.- C.
grozóta, f. das Grauen, Trub.- C.; die Schauderhaftigkeit, Zora.
grozovı̑tnik, m. = grozovitnež, Cig., Jan., C.
grozovláda, f., Jan., C.; pogl. grozovladje.
grǫ́žati, -am, vb. impf. g. kaj, etwas umrühren, in etwas herumwühlen, Jan., ogr.- C.; z žlico grožati vročo hrano, juho, ogr.- C.; — prim. 1. groziti, grez-niti.
grožník, m. der Droher, C.
gróžnja, f. die Drohung; prošnja in grožnja ne pomaga, es hilft weder Bitten noch Drohen, C.
gŕpa, * f. 1) der Maiskuchen, vzhŠt.- C.; turščična pogača na vernih duš dan, Fr.- C.; — 2) die Honigwabe, die Wachsscheibe, ogr., Fr.- C.; — prim. prga.
gȓst, f. kar se enkrat prime sè stisnjeno dlanjo, eine Handvoll, Tolm.- Erj. (Torb.), C.; g. slame, Vrt.
grstíti se, -í se, vb. impf. = grustiti se, ekeln, Cig., Fr., ogr.- C.
grstljìv, -íva, adj. ekelhaft, ogr.- C.
grstljívost, f. die Ekelhaftigkeit, ogr.- C.
grtàn, -ána, m. = grtanec, Cig., Jan., C.
grtánəc, -nca, m. 1) der Schlund, die Kehle, die Gurgel, Cig., Jan., Fr.- C.; die Speiseröhre, SlGor.; — 2) der Adamsapfel, Cig., C.; = hrustanec, der Knorpel, Bes.
grúčast, adj. klumpig, Dict., Mur., Cig., Jan., C.; g. kruh, Pohl. (Km.).
grúčiti se, -im se, vb. impf. sich klümpern, Cig., C.
grúda, f. die Scholle, die Erdscholle; pod grudo koga spraviti, jemandes Tod verursachen, ogr.- C.; pod grudo iti, sterben, Št.- C.; gefrorener Koth und Schnee auf den Straßen, Rib.- M., C.; — der Klumpen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); g. zlata, ein Klumpen Gold, Cig.; g. apnenega kamena, Dol.; g. soli, ein Klumpen Salz, der Salzstock, SlGor., Fr.- C.; krvna g., der Blutkuchen, Erj. (Som.).
grúditi, -im, vb. impf. 1) in Klumpen zertheilen: g. se, sich klümpern, Cig.; — 2) zerbeißen, Jarn., Cig.; kruh g., Jurč.; suhe skorjice g., Andr.; g. orehe = z zobmi treti, Svet. (Rok.); kost g., an einem Beine knorpeln, Cig.; krava travo grudi, frisst Gras, Jap., Hip.- C.; — trdo cesto g., eine holprichte Straße wandern, Z.; — pren. besede g., ein Wortklauber sein, V.-Cig.; — 3) plagen: lakota ga grudi, Cig.; mraz me grudi, es fröstelt mich, Jan.; skrb me grudi, die Sorge peinigt mich, Let.- C.; — tudi: grudíti.
grȗdnik, m. = gruden, C.
1. grȗh, m. das Steingerölle, Kras- Erj. (Torb.); der Schutt, Hal.- C.; — pogl. groh.
2. grȗh, m. žerjav, der Kranich (ardea grus), Guts., C., Frey. (F.); — prim. lat. grus. (?)
grúkavt, m. der Tauber, C.
grúmbəlj, -blja, m. kleiner Heuhaufen: manj suho travo v grumblje raztrosijo, ogr.- C.; — prim. hs. grumen, der Klumpen.
grustíti, -ím, vb. impf. 1) ekelhaft machen: (vojaško veselje) jim grusti vse ostale radosti, LjZv.; — 2) anekeln: to me grusti, C.; — 3) g. se koga, jemanden scheuen, C.; — 4) grusti se mi kaj, es ekelt mich etwas an, Cig., Jan., ogr.- Mik., Dol.; — es verdrießt mich, ich habe keine Lust, Z.; nikdar se mu ni grustilo pridigovati, Krelj; grusti se mi delati, Z.
grúša, f. grober Sand, Schotter, Cig., Zora- C.
grȗšəc, -šca, m. das Steingerölle, der Schotter, der Grus, Jan., Šol., Cig. (T.), C.; grušec kopati, Nov.
grúšev, adj. = hrušev, Cig., Jan.; gruševo drevo, der Birnbaum, Meg.- C.
grúševəc, -vca, m. = hruševec, C.
grȗšica, f. die Muscatnuss (myristica moschata), C.; — medvedova g. = glog, der Weißdorn (crataegus), C.; — šmarna g., der Felsenbirnstrauch (aronia rotundifolia), Nov.- C., Erj. (Rok.).
grȗšič, m. grober Sand, Schotter, zerbröckelter Kies, Z., Vrtov. (Km. k.), Nov.- C.; — prim. grušč.
grȗška, f. 1) = hruška (pyrus communis), Mur., Kor.- Cig., Jan., Št.; — 2) der Knopf am Degen, C.
grúškovica, f. der Birnmost, Nov.- C.
grúžav, adj. = garjav, Rez.- C.
grúže, f. pl. = garje, Rez.- C.
gržǫ̑n, m. 1) der Kropf der Vögel, Cig., C.; — 2) golobji g., der Taubenkropf (cucubalus Behen), C.
gúba, f. 1) die Falte; obleka gube dela; v gube devati, falten; die Runzel; v gube usta nabirati, den Mund runzeln, C.; — v dve gubẹ̑ se držati, eine gebeugte Haltung haben; hrbet mu je hotel lesti v dve gube, Jurč.; otrok je zlezel v dve gube, Jurč.; — gube, die Schraubenwindungen, Fr.- C.; — = pola: koliko gub ("gubi") ima krilo? Dol.; — (v) dve gube, zweifach, doppelt, Meg., Boh.; dve gube plačati, doppelt zahlen, Dalm., Rec.- Let.; dve gube moč, doppelte Kraft, Dalm.; tri gube krono nosi, er trägt eine dreifache Krone, Trub. (Post.); v dve gúbi, doppelt, Dict., Cig. (T.); pet gub, fünffach, Boh.; v deset gub, zehnfach, Dict.; na dve, tri, štiri gube plesti, zwei-, drei-, vierfädig flechten, SlGor.; vlakno v tri gube spleteno, Jurč.; — dvojo gubo = (v) dve gube, doppelt, C.; storite dvojo gubo po nje delih, Dalm.; — 2) die Barbe (barbus plebeius), Notr.- Erj. (Torb.); — tudi: gubà, Valj. (Rad).
gubána, f. = gubanica, Cig., Nov.- C., Goriš.- Štrek. (LjZv.).
gubánčiti, -ȃnčim, vb. impf. falten, Jan., Šol., C.; čelo g., die Stirne runzeln, C.
gubánəc, -nca, m. 1) die Falte am Kleide, C.; — die Runzel, C.; — 2) = devetogub, Cig.; — 3) das Geißblatt (lonicera caprifolium), Orehovlje na Ipavi- Erj. (Torb.).
gúbast, adj. faltenförmig, runzlicht, Cig., Jan., C.; faltig, Mur.
gubavíca, f. die Kröte, C.
gúbən, -bna, adj., Nov.- C., pogl. poguben.
gubíti, -ím, vb. impf. 1) schädigen, zugrunde richten, verderben, M., C.; bolezen me gubi, Fr.- C.; gubi ga, seine Kräfte nehmen ab, Fr.- C.; Psa le uroki gubijo, Danj. (Posv. p.); — 2) verlieren, Kor., Rez.- Cig., Jan., ogr.- C., Zora; pernica perje gubi (federt), Cig.; svoje dni g., seine Zeit verlieren, C.; srce g., den Muth verlieren, Cig.; — voda se gubi pod zemljo, Z.; čebele se gube na paši, Lašče- Levst. (Glasn.); glas se gubi, die Stimme verhallt, Cig.
gúda, f. das Schwein, C.
gȗdək, -dka, m. das Ferkel, BlKr., vzhŠt.- C.
gȗdika, f. weibliches Ferkel, C.
gúga, f. die Schaukel, Kr.- Valj. (Rad); = pl. guge, Mur., C.
gugáč, m. 1) der Schaukler, Cig.; — 2) die Rohrdommel, Dalm.- C.
gúgałnica, f. 1) die Schaukel, Cig., Jan., Gor.- M.; — 2) der Wagebalken, C.
gúgalọ, n. 1) = gugalnica, Gor.- M.; — 2) = nihalo, Nov.- C.
gúgavəc, -vca, m. 1) der Schaukler, Cig., Jan.; — 2) der Pelikan, die Sackgans (onocrotalus), Hip.- C.
gúgavica, f. = gugalica, C.
gȗglati, -am, vb. impf. = šeškati, prežati pri kaki pojedini, Cig., Blc.-C.; (gugljati) Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. nem. (vorarlberško): gügla = gucken, C.

3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA