Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (2.801-2.900)

  1. dvorę̑dəc, -dca, m. 1) das Distichon, Cig., Jan.; — 2) der Doppelsame (diplotaxis), C.
  2. dvorę́dən, -dna, adj. zweireihig, doppelreihig, Cig., Jan., C.
  3. dvoríti, -ím, vb. impf. bedienen, aufwarten, Cig., Jan.; prijatelju d., den Freund bedienen, ogr.- C.; d. koga, Cig.; — hs.
  4. dvorjàn, -ána, m. der Hofmann, der Höfling, Jan., ogr.- C.
  5. dvorjániti, -ȃnim, vb. impf. Hofdienste leisten, C.; — d. si dati, sich den Hof machen lassen, Jurč.
  6. dvǫ̑rnik, m. 1) der Höfling, der Hofdienstmann, Cig.; kralj in njegovi dvorniki, vse svoje dvornike je povabil, Ravn.; — 2) der Hofmeister, der Haushälter, Meg., Dict., Dalm.; kraljevski d., Krelj; kraljev d., Ravn.; — der Oberknecht: kadar veliko hlapcev imajo, ednega izmej njih izvole in postave za dvornika ali "šafarja", Krelj; — 3) der Bediener, ogr.- C., — tudi: dvorník, Dict., pos. v poslednjem pomenu, Valj. (Rad).
  7. dvǫ̑rstvọ, n. = dvorjanstvo, dvorništvo, C., SlN., ZgD.
  8. dvosẹ́nčən, -čna, adj. doppelschattig, C.
  9. dvospẹ̀v, -pẹ́va, m. das Duett, Jan., C., nk.
  10. dvostránski, adj. doppelseitig, zweiseitig, Jan., C., nk.
  11. dvostròk, -strǫ́ka, adj. zweifach, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  12. dvotẹ̑łəc, -łca, m. = dvotelesnik, Pot.- Cig., C.
  13. dvoúmən, -mna, adj. 1) zweideutig, doppelsinnig, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; rad je kaj dvoumnega povedal, Zv.; — 2) (po hs.) zweifelhaft, Cig. (T.).
  14. dvoȗmje, n. 1) der Doppelsinn, die Zweideutigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — 2) (po hs.) der Zweifel, Cig. (T.), DZ.
  15. dvozvẹ̑zdje, n. der Doppelstern, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  16. džȗndžək, -džəka, m. das Knabenkraut (orchis), vzhŠt.- C.
  17. ēbehtnica, f. das Fest Maria Verkündigung, Guts.; — prim. tirol. ebnachten = Maria Verkündigung, C.; srvn. ebennaht, Tag- und Nachtgleiche, Mik. (Et.).
  18. edín, adj. 1) einzig; edini sin, der einzige Sohn; edina tolažba, der einzige Trost; edino, einzig, ausschließlich; — vsak edin, jeder einzelne, C.; — 2) edino število = edinstvo (die Einzahl), Cig.; — 3) verlassen, elend, armselig, Dict., C., Mik.; edino živeti, Z.; jaz sem edin (jedin) in reven, Dalm.; — 4) einig, Cig., Jan., nk.
  19. edı̑nəc, -nca, m. 1) der Einzige: der einzige Sohn, V.-Cig.; božji edinec je za mizo pri njih, Ravn.; v tem je e., hierin ist ihm niemand zu vergleichen, Cig.; — 2) = poedinec, das Individuum, Cig.; — 3) der Verlassene, der Arme, C.
  20. edı̑nica, f. 1) die Einzige, C.; die einzige Tochter, C.; Vida jima je bila edinica, Jurč.; prim. hs. jedinica; — 2) = edinka 3), Cig.
  21. ediníłən, -łna, adj. einigend, C., SlN.
  22. edinják, m. der Einser, ogr.- C.
  23. edínjenje, n. die Einigung, die Vereinigung, Cig., C.
  24. edı̑nka, f. 1) die einzige Tochter, Cig.; — 2) die Einheit (Zahl), Slom.- C.; — 3) die Eins (Zahlzeichen), Cig., Jan., Cig. (T.).
  25. edinogúbən, -bna, adj. = enoteren, C.
  26. edínost, f. 1) die Einzigkeit, die Einheit, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) die Einigkeit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; v edinosti živeti, Cig.; — 3) die Dürftigkeit, das Elend, Meg.- Mik.
  27. edı̑nstvọ, n. 1) die Einzigkeit, Jan.; die Einheit, Cig., Valj. (Rad); e. duha, C.; — die Einzahl, der Singular ( gramm.), Jan., Levst. (Sl. Spr.); — 2) die Einheitlichkeit, die Zusammengehörigkeit, Cig. (T.); — 3) die Union: stvarno e., die Realunion, Jes.; osebno e., die Personalunion, Jan., Cig. (T.), Jes.; colno e., der Zollverband, DZ.; — 4) = edinost, die Einigkeit, Cig., Nov.
  28. edínščina, f. die Einsamkeit, V.-Cig., Jan.; die Kinderlosigkeit, C.; — das Elend, die Armut, Dict., Cig., Jan., C.; v edinščini živeti, Z.; izza edinščine neredno življenje, Zv.; edinščino trpeti, Jurč.
  29. ednǫ́k, adv. = enok, ogr.- C.
  30. enȃčnik, m. das Gleichheitszeichen, Cig., C.
  31. enakǫ̑ča, f. = enakost, C.
  32. enakokràk, -kráka, adj. gleichschenkelig, gleicharmig, Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
  33. enakolíčən, -čna, adj. analog, C.
  34. enakomę̑rje, n. das Ebenmaß, das Gleichmaß, Cig. (T.), C.
  35. enakopìs, -písa, m. das Pare, C., DZ.
  36. enakoròb, -rǫ́ba, adj. gleichkantig, Cig. (T.), C.
  37. enákost, f. die Gleichheit; moje enakosti, meinesgleichen, C.
  38. enákošən, -šna, adj., Cig., Jan., C., nk., pogl. enakovšen, enakšen.
  39. ę́njati, -am, vb. pf. = jenjati, henjati, C.
  40. enodnę̑vnica, f. die gemeine Eintagsfliege (ephemera vulgata), Cig., Jan., C., Erj. (Ž.); — prim. vodni cvet.
  41. enodúšən, -šna, adj. einmüthig, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  42. enogúbən, -bna, adj. 1) einfaltig, Cig.; — 2) einfach, Cig., Jan., C.
  43. enǫ́k, adv. = enkrat, vzhŠt.- C., Mik., Zora.
  44. enolíčən, -čna, adj. einförmig, gleichartig, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Min., Som.), nk.
  45. enọ́lik, adj. 1) gleich groß, Dict., Cig., Jan., Rib.- Mik., Lašče- Levst. (Zb. sp.); enolika sva si, wir zwei sind gleich groß, Cig.; enolike višave, Levst. (Močv.); — enoliko, gleich viel: kadar je enoliko glasov, bei Stimmengleichheit, DZkr.; enoliko glasov, DZ.; enoliko svetlobe, Žnid.; resničnosti imata obe enoliko v sebi, Zv.; — 2) = enakšen, Jan., Cig. (T.), C.
  46. enopę̑rka, f. die Leberblume (parnassia), Cig., C., Medv. (Rok.).
  47. enorazrę́dən, -dna, adj. einclassig, C.; enorazredne šole, nk.
  48. enostaníčən, -čna, adj. einzellig, C.
  49. enostávən, -vna, adj. einfach (nicht zusammengesetzt), C., Tuš. (B.), Cel. (Ar.), nk.; enostavna svetloba, Žnid.; — hs.
  50. enostràn, -strána, adj. 1) einseitig, Jan., C.; — 2) parteiisch, Cig., C.
  51. enostrȃnəc, -nca, m. 1) der Einseitige, C.; — 2) der Parteinehmer, Cig.
  52. enostránost, f. 1) die Einseitigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — 2) die Parteilichkeit, Cig., C., nk.
  53. enostrȃnstvọ, n. die Parteilichkeit, C., nk.
  54. enóta, f. die Einheit, Cig., Jan., Cig. (T.); državna e., die Staatseinheit, C.
  55. enotę̑rost, f. die Einerleiheit, Cig., C.
  56. enovǫ́ljən, -ljna, adj. einträchtig, einmüthig, C., Z.
  57. enovǫ́ljnost, f. die Eintracht, die Einmüthigkeit, Cig., C.
  58. enovǫ́ljščina, f. = enovoljnost, C.
  59. esej, esa, eso, pron. = ta, Rez.- C.; esej zde = ta-le, Rez.- C.
  60. esode, adv. = tod, C.
  61. ešče, adv. = še, ogr.- C.
  62. eta, adv., ogr.- C., pogl. etam.
  63. etak, adj. = tak, ogr.- M., C.; — etako to bodi! = amen! Rez.- C.
  64. etak, adv. = tako-le, ogr.- Mik., C.
  65. etam, adv. 1) = tam, vzhŠt., ogr.- C.; — 2) neulich, C., vzhŠt.
  66. ete, eta, eto, pron. = ta, ogr.- Mik., C., vzhŠt.
  67. etu, adv. = tu, ogr.- C. (eti, ogr.- Vest., SlN.).
  68. ezde, adv. tu-le, Rez.- C.
  69. fácəlj, -clja, (-cəljna), m. 1) ein Pfropf Charpie, Dict.; — f. snega, eine Schneeflocke, Blc.-C.; — 2) die Schoppnudel, Guts., C.; testo se ugnete, narede se faceljni, s katerimi se žival vsak dan pita, Vod. (Izb. sp.); — prim. it. fazzuolo (fazzoletto), Mik.
  70. fȃčək, -čka, m. 1) uneheliches Kind, SlGor.- C., jvzhŠt., BlKr.; — 2) die Puppe: otroci si delajo iz cunj fačke, BlKr.; — prim. fačuk.
  71. fȃčuk, m. uneheliches Kind, ogr.- C., M., kajk.- Valj. (Rad); tudi: fačúk, kajk.- Valj. (Rad); — prim. madž. fattyú, Mik. (Et.).
  72. fafljáti, -ȃm, vb. impf. 1) lodern: ogenj, plamen faflja, C.; — voda faflja, wallt, Hip.- C.; — 2) fliegen, flattern, Hip.- C., Krelj- M.
  73. fála, f. der Fetzen, Fr.- C.; — prim. faloga.
  74. falȃjdrati, -am, vb. impf. lumpen, Fr.- C.
  75. falȃjdriga, f. die Landstreicherin, Fr.- C., (-drga), Volk.- M.
  76. falájdrman, m. der Landstreicher, Fr.- C.
  77. falȃtčəc, -čəca, m. dem. falatec; das Stückchen, ogr.- C.
  78. falíti, -ím, vb. impf. 1) = mankati, nedostajati; — 2) vb. pf. = napačno storiti, Št.; — 3) = ponesrečiti se, končati se: človek, vol, toporišče fali, Fr.- C.; — prim. bav. fâlen = fehlen, Mik. (Et.).
  79. falǫ́ga, f. der Fetzen, zerrissenes Kleid, Fr.- C.; — prim. haloga.
  80. falǫ̑tati, -am, vb. impf. vagabundieren, lumpen, Mur., SlGor., Fr.- C.
  81. faloti, f. pl. = faloge, Fr.- C.; — prim. haloti.
  82. fȃncək, -cka, m. = fancelj, C.
  83. fáncołt, m. = fancelj, Šol., Gor., (fancut), C.
  84. fȃnjək, -njka, m. = fancelj, vzhŠt.- C.
  85. fànt, fánta, m. 1) junger Mensch, der Bursche; fantje in dekleta; — 2) der Junggeselle; on je še fant, er ist noch unverheiratet; — prim. bav. fant, Knabe, junger Mensch, iz it. fante, C., Mik. (Et.).
  86. fántiti se, -im se, vb. pf. sich rächen, Mur., Mik., kajk.- C.; — prim. nem. fahnden, C. (?)
  87. 1. fantováti, -ȗjem, vb. impf. 1) burschenmäßig sich benehmen, ein Burschenleben führen: nachts herumschwärmen, M.; — 2) (o dekletih) mit Burschen herumschwärmen, C.
  88. fantúh, m. der Bursche ( zaničlj.), Slom.- C.
  89. fȃr, -rja, m. der Pfaffe ( zaničlj.); ne boji se ne farja ne cesarja, C.; (pri pisateljih 16. veka še brez zaničljivega pomena; n. pr. Mojzes in Aron sta mej njega farji, Trub.; visoki far, Krelj); — iz nem. Pfarrer.
  90. faràn, -ána, m. das Pfarrkind, der Pfarrinsasse, Cig., Jan., C.
  91. fȃrar, -rja, m. der Pfarrer, Mur., ogr.- C.
  92. farēža, f. eine Art Mantel, Pohl., Hip.- C.; — prim. ferega.
  93. fárjevəc, -vca, m. das Pfaffenkäppchen (evonymus), vzhŠt.- C.
  94. fȃrji, adj. Pfaffen-, C.
  95. fȃrnik, m. = faran, ogr.- M., Rez.- C.
  96. fàrt, m. = bart, Boh.; pogl. krat; drug fart, ein anderesmal, Kr.; — prim. bav. ein fart = einmal, C.
  97. fəfljáti, -ȃm, vb. impf. plappern, Pohl., vzhŠt.- C., Mik.; pogl. fufljati.
  98. fíčati, -ím, vb. impf. pfeifen, Hip.- C.; skozi razpoko burja fiči, Z.
  99. fidúlica, f. = fidulika, C., Z.
  100. fíga, f. 1) = smokva, die Feige; — 2) konjska f., der Pferdemistklumpen; ni vredno konjske fige, C.; — 3) figo komu kazati, einem die Feigen weisen; (pest pokazati tako, da palec izmed kazalca in srednjaka moli, preprosto znamenje odbijanja prošnje); spredaj z medom maže, zadaj figo kaže, Z.; — iz nem.; prim. stvn. figa, Mik. (Et.).

   2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA