ov=C. (25.801-25.900)

25801. žı̑tnik, m. 1) = žitnjak, 1), Z.; — 2) = rženjak, das Roggenbrot, Mur., C.
25802. žitníka, f. neko jabolko, Mur., C.
25803. žítọ, n. 1) das Getreide; ozimno, jaro ž., das Winter-, Lenzgetreide, Cig.; žita lepo kažejo, die Getreidesaaten stehen gut; — 2) = rž, vzhŠt.; (belo ž., der Weizen, vzhŠt.- C.); — 3) = proso, BlKr., jvzhŠt.; — 4) divje ž., die Futtertrespe (festuca gigantea), vzhŠt.- C.
25804. živȃd, f. 1) coll. Thiere, Danj.- Mik.; das Vieh, Cig., Jan., C.; — das Federvieh, jvzhŠt.; — das Ungeziefer, Jarn.; — 2) das Frucht tragende Rebenholz, Fr.- C.
25805. živaloslǫ̑vje, n. die Thierlehre, die Zoologie, Jan., C.
25806. živáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) vegetieren, sein Leben fristen, Cig., Jan., Cig. (T.); borno ž., LjZv.; ( hs.); — 2) ž. koga, jemandem zu essen geben, ihn speisen, C.
25807. živȃzən, -zni, f. 1) das Thier, ogr.- C., Mik.; — coll. das Gethier ( bes. Geflügel, Ungeziefer), ogr.- C., Valj. (Rad); — 2) das Leben, ogr.- Mik.
25808. 1. živę̑, f. pl. = duše nekrščenih otrok, ki o mraku po zraku letajo, C. ( Kres II. 271.), Ščav.
25809. 2. živę̑, f. pl., vzhŠt.- C., pogl. želve, žolve (Scropheln).
25810. žívəc, -vca, m. 1) ein lebendes Wesen, v uganki: živec mrtveca vleče, mrtvec kriči, a živec molči (zvonar, zvon), GBrda- Erj. (Torb.); — 2) ein harter Mauerstein, bes. der Kies, Habd.- Mik., Hal.- C.; — der Feldspat, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); — 3) der Nerv, Cig., Jan., Cig. (T.); gibni ž., der Bewegungsnerv, očutni ž., der Empfindungsnerv, vidni, slušni, okusni, vonjalni ž., der Gesichts-, Gehörs-, Geschmacks-, Geruchsnerv, obhodni ž., der herumschweifende Nerv (nervus vagus), raztrojeni ž., der dreigetheilte Nerv, dovodni ž., der zuleitende Nerv, Erj. (Som., Ž.); — do živca (= do živega) komu priti, BlKr.; premlatiti koga do živca, Jurč.
25811. žívən, -vna, adj. nährend, Nähr-, Cig., Jan., C.; žı̑vna moč, die Nährkraft, Cig.; živni sok iz zemlje vleči, Bes.
25812. živeníca, f., vzhŠt.- C., pogl. želvenica.
25813. živẹ́ti, -ím, vb. impf. leben; dolgo ž.; oče mu še živi; pregrešno, pobožno ž.; ž. po kom, nach einem Muster leben, C.; dobro, po gosposko, v revščini, v obilnosti ž.; ž. na tesnem, kümmerlich leben; ž. ob čem, sich von etwas nähren; ž. ob svojem, sein eigenes Brot essen, von seinem Einkommen, Vermögen leben; ob kruhu in vodi ž., von Wasser und Brot leben; ob delu ž., sich von seiner Arbeit nähren, Cig.; ž. na kupičku, sich den Lebensunterhalt kaufen müssen, Z.; ž. na delu, na zidarstvu, von der Arbeit, vom Maurerhandwerk leben, V.-Cig.; ž. na rokah, von der Hände Arbeit leben, Z.; ž. na opresnem kruhu, Ravn.; na mrtvi plači ž., von der Pension leben, Z.; ž. na veri, im Concubinat leben, Cig., Dol., Gor.; — ž. od česa, von etwas leben (od igre, od dela); — nima kaj ž., er hat nichts zu leben; — ( praes. živẹ̑jem: Živejem po pameti zdravi, Greg.).
25814. živẹ́tje, n. = življenje, das Leben, der Lebenslauf, Mur., Cig., Jan., Ravn.- C., DZ.; za živetja, bei Lebzeiten, DZ.
25815. živíca, f. 1) die lebende Wurzel, M.; die Saugwurzel, Jan., C.; — 2) das Gesenk, der Rebenableger, der Senker, Cig., Jan., Št.- Z., C.; — = mlada trta s koreninami, die Wurzelrebe, Pirc, Št.; — 3) = živa meja, der Heckenzaun, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — 4) das Quellenwasser, Ist.- Cig., Nov.- C.; — 5) das Schaumbläschen im Wein, die Perle, Mur.- Cig., C.; vino živice spušča, der Wein perlt, Cig.; — 6) neka kožna bolezen, menda = šen, der Rothlauf, Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); — 7) heftiges Niesen (mit Würmerauswurf aus der Nase), Notr., Ist.- Z., Burg. (Rok.); — 8) die Mauerassel (oniscus sp.), Erj. (Torb.).
25816. živíčiti, -ı̑čim, vb. impf. Ableger machen, Fr.- C.
25817. živíka, f. 1) = živica, der Rebenableger, der Senker, Dol.; — 2) die Saugwurzel, Jan.; živike, die obersten Seitenwurzeln, Cig., C.; — 3) kar ob gozdu iz panjev raste: živiko posekati za kolje, jvzhŠt.
25818. živílọ, n. der Nahrungsstoff, Jan., Cig. (T.), Erj. (Z. Som.): snovotvorna, krvotvorna, toplotvorna, dihalna živila, stoffbildende, blutbildende, wärmebildende Athmungs-, Nahrungsstoffe, Erj. (Som.); — das Lebensmittel, das Nahrungsmittel, Cig., Jan., DZ., C.; — der Lebensunterhalt: živilo in oblačilo, Ben.- Mik.; vse živilo je zgorelo, SlN.
25819. živína, f. das Vieh; ž. za pleme, za zakol, Zucht-, Schlachtvieh, Cig.; delovna ž., das Arbeitsvieh, DZ.; tovorna ž., das Tragvieh, DZ.; drobna ž. = drobnica, velika živina = goved, Dalm.- C.; neumen kakor ž.; delati kakor črna ž., angestrengt arbeiten.
25820. živinozdrȃvstvən, -stvəna, adj. Veterinär-, C., nk.
25821. živı̑nstvọ, n. viehisches Wesen, Cig., C.
25822. živı̑tək, -tka, m. 1) der Lebensunterhalt, Fr.- C., Z.; od zemlje živitek imajo, Jsvkr.; — 2) = življenje, das Leben, Schönl.
25823. živíti, -ím, vb. impf. ernähren, erhalten; s kruhom koga ž.; kako bi on imel ženo ino otroke živiti? Trub.; s prejo ga je živila, Ravn.; ž. se s čim, von etwas leben, sich nähren; nima se s čim ž., er hat nichts zu leben, Cig.; ž. se s tatvino in razbojem, C.; ž. se ob čem, = ž. se s čim, Cig., Jan.; tudi: ž. se od česa; — Bog te (vas) živi! Gott erhalte dich (euch)! Bog živi! Gott erhalte! — tudi: žíviti, Kr.
25824. življénje, n. 1) das Leben; kakršno življenje, taka smrt; na ž. in smrt, auf Leben und Tod; vsakdanje ž.; pregrešno, pobožno ž.; dobro ž., das Wohlleben; ž. dati za domovino; — 2) = živež, Cig., Fr.- C., Svet. (Rok.); s potrebnim življenjem oskrbeti, Jsvkr.
25825. živočinı̑telj, m. der Beleber, ogr.- C.
25826. životár, -rja, m. = životni stražnik, der Leibgardist, V.-Cig., Nov.- C.; šeststo životarjev, (ki so kraljev život stražili), Ravn.
25827. živǫ̑tnik, m. die Weste, Mur., Z., Slom.- C., Navr. (Let.); — das Mieder, Jan.; das Leibchen, Zora.
25828. životnják, m. = životni stražnik (varih), C.
25829. živótnost, f. 1) die Lebenskraft, Let.; — die Lebendigkeit, ogr.- C.; — 2) die Beleibtheit.
25830. životvǫ́rən, -rna, adj. Leben schaffend, belebend, beseelend, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
25831. žížala, f. das Insect, Danj.- C.; — der Käfer, Mur.; — der schwarze Kornkäfer (curculio), Z.
25832. žlábor, m. = žlambor, Cig., Jan., M., Drobt.- C., Laško ( Št.).
25833. žláborast, adj. = žlamborast, Cig., C.
25834. žlabotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) = žlabudrati, C., (žlobot-) C., M.; — 2) plätschern: voda žlaboče, (žleb-) C.
25835. žlȃbra, f. 1) das Plappermaul, Mur.; — 2) das Pressgesims bei der Weinpresse, vzhŠt.- C.
25836. žlabráti, -ȃm, vb. impf. 1) plätschern: po vodi ž., Nov.- C., Levst. (Rok.); — 2) plappern, plaudern; — prim. nem. schlabbern, schlabben, = plappern.
25837. žlabúdər, -dra, m. 1) der Plapperer, Levst. (Rok.); — 2) das Geschwätz, C.
25838. žlabudráti, -ȃm, vb. impf. 1) plaudern, schwätzen; — 2) plätschern: voda v potoku žlabudra, C.; — prim. žlabrati.
25839. žlabudràv, -áva, adj. geschwätzig, C.
25840. žlabȗdrəc, -drca, m. der Schwätzer, SlGor.- C.
25841. žlabȗdriga, f. ein geschwätziger Mensch, SlGor.- C.
25842. žláfrkati, -am, vb. impf. Ohrfeigen austheilen, Fr.- C.
25843. žláfrkniti, -nem, vb. pf. eine Ohrfeige geben, C.
25844. žlȃge, f. pl. der Weberrechen, Fr.- C.; — prim. nem. die "Schlagen", C.
25845. žlàht, adj. indecl. 1) ves ž., vsi ž., allerlei: vse ž. nadloge pretrpeti, Trub.; hvali Boga za vso ž. dobroto, Trub.; vsi ž. ljudje, Trub.; vse ž. delo so opravljali, Dalm.; ( prim. srvn. aller slahte = jeder Art, C.); — 2) adelig, edel, Krelj- Mik.
25846. žlȃhta, f. 1) das Geschlecht: od žlahte do žlahte, vsa človeška ž., Krelj; — 2) die Art, Jan.; vseh žlaht penezi, allerhand Münzen, vseh žlaht sadje, allerhand Früchte, C.; — 3) die Verwandtschaft = die Verwandten; vso žlahto obhoditi; žlahta — raztrgana plahta, = die Verwandtschaft ist lieblos, Z.; predno človek k žlahti priteče, lehko mu kri uteče, Levst. (M.); Prišli k nji so žlahta njena, Npes.- Mik.; — 4) das Verwandtschaftsverhältnis; v žlahti biti komu, s kom, mit jemandem verwandt sein; tudi: žlahta biti komu, Cig.; bližnja ž., nahe Verwandtschaft; daljna ž., entfernte Verwandtschaft; = mrzla ž., Cig.; v žlahti po slokem kolenu, entfernt verwandt (šaljivo), Cig.; ž. po krvi, po mleku, die Verwandtschaft nach dem Vater, nach der Mutter, Cig.; — prim. stvn. slahta, srvn. slahte, Geschlecht, Gattung, Mik., C.
25847. žlȃhtnica, f. 1) die Anverwandte; — 2) die Adelige, Mur., Cig., Jan.; veliko žlahtnikov in žlahtnic, Jsvkr.; — 3) der Pfundapfel, C.
25848. žlȃhtnič, m. 1) = žlahtnik 2), Slom.- C., Preš.; — 2) der Edelknabe, Mur., Cig.
25849. žlahtnína, f. coll. 1) edle Ware, Pretiosen, C.; — 2) neka trta: der Gutedel, Št.- Z.
25850. žlahtníti, -ím, vb. impf. veredeln, Cig., Jan.; drevo ž., C.
25851. žlȃjdrnica, f. = žlajdra, Mur., SlGor.- C., jvzhŠt.
25852. žlampotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. plätschern, Z.; — mit Geräusch fressen, (žlop-) C.; — prim. žlampati.
25853. žláprtək, -tka, m. = žlapotek, Mur., SlGor.- C.
25854. žlȃvs, m. studenec na ž., der Ziehbrunnen, SlGor.- C.
25855. žlȃvsati, -am, vb. impf. schmutzen, C.
25856. žlẹ̑b, žlẹ̑ba, žlẹbȗ, m. die Rinne; voda po žlebovih teče; — die Vertiefung zwischen zwei schiefen Flächen, die Kehle ( arch.), Cig., Jan., Cig. (T.); ž. delati dogi, eine Daube ausziehen, sie hohl schneiden, Cig.; — v žleb cepiti, in die Kerbe pfropfen, Cig.; — der Zug im gezogenen Flintenlauf, Cig.; — der Futtertrog, die Krippe im Stall, Cig., Jan., Zora, Notr., Gor.; — eine Furche zur Ableitung des Wassers, die Mulde, Jan., Levst. (Cest.); der Canal, C.; — ein längliches Thal zwischen zwei Bergen, Cig., Nov.- C.; eine Bergschlucht, C.; — der Gang (in der Anatomie), Cig., Jan.; scalni ž., der Harngang, Jan.
25857. žlẹbàt, -áta, adj. mit einer Rinne oder rinnenartigen Vertiefung versehen, Hip.- C.; žlebata opeka, Mik.; ausgekehlt, Cig.; žlebato kladivo, der Kehlhammer, Cig.; žlebato kolce, die Rolle ( mech.), Cig. (T.).
25858. žlẹbína, f. die rinnenartige Vertiefung, Z.; — der Graben, Bes.- C.; po žlebinah kositi, Z.; — die Bergschlucht, C.
25859. žlẹ́biti, -im, vb. impf. mit einer rinnenartigen Vertiefung versehen, kehlen, cannelieren, Cig., Jan., Cig. (T.); steber ž., Cig.; ž. dogo, eine Fassdaube hohl schneiden, Cig.; — ž. se, sich rinnenförmig werfen, Cig.; deska se žlebi, Fr.- C.
25860. žlẹ̑bnat, adj. rinnenartig, Hal.- C.
25861. žlẹbogrı̑zəc, -zca, m. = konj, ki žleb grize, C., Strp.
25862. žlẹ̑d, m. 1) das Glatteis, Mik., Notr.; — 2) der Eisregen, Nov.; žled gre, Z.; žled je debelejše babje pšeno, Nov.- C.
25863. žlẹ̑dnat, adj. glatteisig: žlednato drevje, Rez.- C.
25864. žlẹdǫ́vən, -vna, adj. Schauerregen-: žledovno vreme, Rez.- C.
25865. žlẹ́kavəc, -vca, m. 1) der Lispler, Meg.; — 2) grober Kiessand, Fr.- C.
25866. žlẹ́ma, f. 1) ein rotziges Frauenzimmer, C.; — 2) ein falscher Bruch im Tuche, Cig.
25867. žlẹ́mati, -am, vb. impf. ausschleimen, Cig.; čreva ž., C., Lašče- Levst. (Rok.), Gor.
25868. žlę̑ndra, f. die Plaudertasche, C.
25869. žlendráti, -ȃm, vb. impf. 1) verwirren: niti ž., Gor.; — 2) stammeln: vi ste komaj znali božje ime žlendrati, Jap. (Prid.); — schwätzen, albern sprechen, C.
25870. žlẹ́viti, -im, vb. impf. 1) gierig trinken, saufen, Jan., Mik., Gor.; — 2) langsam, kauend essen, vzhŠt.- C.
25871. žlẹ́za, f. 1) die Drüse, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; solzna, mezgovna, siriščna ž., die Thränen-, Lymph-, Labdrüse, Erj. (Som.); ž. strupnica, die Giftdrüse, ž. medovnica, die Honigdrüse, ž. ščitulja, die Schilddrüse, Cig. (T.); ž. podušnica, die Ohrspeicheldrüse, h. t.- Cig. (T.); jezična ž., die Zungendrüse, Cig.; podčeljustna ž., die Kieferdrüse, Levst. (Nauk); — 2) der Schleim, der Geifer, Mur., M.; — 3) ein Mensch, der beim Reden den Mund voll Speichel hat, M.; — 4) ein kleines Kind, der Balg ( zaničlj.), Cig.; — 5) = kuga, die Pest, Meg., Trub., Dalm., Krelj, Kast.- C.; kuge ali žleze, Krelj; hočem žlezo med vas poslati, Dalm.; — die Pestbeule: fige so na žlezo položili, in on je zdrav postal, Dalm.; — 6) ž. v kamenu, ein Bruch im Stein, Z.; ein Loch im Mühlstein, Rib.- C.; ž. v železu, steklu, Z.
25872. žlẹ́zast, adj. 1) drüsicht, Cig.; — drüsig, Cig., Jan., C.; purmanom začne žlezasti greben rasti, Vod. (Izb. sp.); — 2) schleimig, Mur.
25873. žlẹ́zda, f. = žleza 1), C.
25874. žlíca, f. 1) der Löffel, der Esslöffel; žlico v usta nesti; po žlici dajati, löffelweise reichen; velika ž., der Vorleglöffel, Cig.; z veliko ž. jesti, tafeln, Zv., Lašče- Levst. (M.), jvzhŠt.; — kovaška ž., der Feuerlöffel, Cig.; — zidarska ž., die Maurerkelle, Cig., Jan., C., Jsvkr., Vrt., Notr.; — 2) neko orodje za vrtanje kamenov, Kr.; — 3) die Muschel, vzhŠt.- C.; — 4) der Sitz hinten am Rennschlitten, Cig.; — 5) Bogova ž., die Erdscheibe (cyclamen europaeum), vas Krn- Erj. (Torb.).
25875. žlı̑čarica, f. die Löffelente (anas clypeata), Cig., Jan., C., Frey. (F.).
25876. žlíčica, f. dem. žlica; 1) das Löffelchen; — der Bohrkrätzer, (das Bohrmehl aus dem Bohrloch zu schaffen) ( mont.), Cig.; — ušesna ž., das Ohrlöffelchen, Meg.; — 2) die Herzgrube, die Magengrube; — 3) ušesna ž., die Tagnelke (lychnis diurna), C., Z.; — žabja ž., der Froschlöffel (alisma natans), Medv. (Rok.); — Bogova ž., das Saubrot (cyclamen europaeum), Tolm.
25877. žlı̑čka, f. dem. žlica; 1) das Löffelchen; — 2) = prazen meh v kostanjevi ježici, Skrilje nad Čavnom- Erj. (Torb.); — 3) = žličica 2), die Herzgrube, C.
25878. žlı̑čnik, m. 1) der Löffelbehälter, das Löffelgesteck, das Löffelblech (ein aufgehängtes Blech mit Löchern, in welche die Löffel gesteckt werden), Cig., Kras, jvzhŠt.; — 2) ein armer Schlucker (človek, ki nima druzega nego žlico), Nov.- C.; — 3) žličniki, eine Art Mehlklöße oder Knödel (Wasserspatzen), Cig., C., Štrek., Notr., Tolm.; ( prim. žličar 2)); — 4) das Löffelkraut (cochlearia officinalis), Cig., Tuš. (B.); — der Froschlöffel (alisma plantago), Bilje pod Gorico- Erj. (Torb.).
25879. žlı̑čnjak, m. 1) = žličnik 1), der Löffelbehälter, der Löffelkorb, Mur., Cig., C., Celovška ok.; žlice se sporeko v žličnjaku, pa se ne bi ljudje v hiši! Dol.- Levst. (M.); — 2) žličnjaki = žličniki, Mehlklöße, vzhŠt.- C.; — 3) das Löffelkraut (cochlearia), C.
25880. žlı̑ndra, f. 1) die Schlacke (von Metallen); — 2) die Unreinigkeit ( z. B. im Pfeifenrohr), Dol.; — der Kaffeesatz, Dol.; — übhpt. etwas Weiches, Unreines, C.; — iz nem. Sinter (?), C.
25881. žlíntər, -tra, m. = žlindra, SlGor.- C.
25882. žlǫ̑d, m. 1) die Dachrinne, die Regenrinne, Cig., Met.; — 2) = drsa, die Waldriese, C.; — prim. žlot.
25883. žlǫ̑dra, f. die Kothsuppe, C., Trst. (Let.); — prim. nem. Schlotter, Geschlotter, eine Art Schlamm.
25884. žlǫ̑drast, adj. kothig (mit Wasser u. Schnee), C.
25885. žlopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = žloptati, C.
25886. žloptáti, -ȃm, vb. impf. plätschern; po blatu ž., im Koth watend und spritzend gehen, Hal.- C.; — prim. žlapotati.
25887. žlǫ̑t, m. die Dachrinne, Cig., Jan.; žlote in žlebe pregledati, C.; — prim. 1. žlota.
25888. 1. žlǫ́ta, f. 1) die Dachrinne, die Regenrinne, V.-Cig., BlKr.; — 2) die Lotte (Lutte), eine viereckige Röhre aus Brettern in den Bergwerken, Cig.; — 3) der Einbug am Dache, Notr.; — 4) die Schlucht, Nov.- C.; — prim. kor.-nem. schluote, Rinne, Schlucht.
25889. 2. žlǫ́ta, f. 1) das Unkraut, C.; — 2) das Gesindel, die Canaille, Cig., Jan., Nov., Bes., Let.; — prim. glota.
25890. žlǫ́tər, -tra, m. 1) dünner Koth, der Schlamm, Mariborska ok.- C.; — 2) dünnes Viehfutter, Fr.- C.; — prim. žlodra.
25891. žlȗndra, f. = žlodra, C.
25892. žmáti, žmím, vb. impf. = mežati, Dol.- Cig., C., BlKr., jvzhŠt.
25893. žmę́ča, f. die Schwere, die Last, eine schwere Bürde, C., M., Danj.- C., vzhŠt., ogr.
25894. žmečȃva, f. = teža, die Last, C.; ž. grehov, ogr.- C.; = težava, die Schwierigkeit, ogr.- C., Mik.; (žmę́čava, ogr.- Valj. [Rad]).
25895. žmę́hək, -hka, adj. = žmeten, C., Mik.; (iz: žmetek, C.).
25896. žmèk, žmę́ka, m. die Spindel- o. Schraubenmutter (bei Pressen), Št.- Cig., C., Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. nem. ( dial.) schneck = Schnecke, C.
25897. žmę́rast, adj. mit halbgeschlossenen Augen: ogr.- C.
25898. žmę́riti, -im, vb. impf. = mežati, Habd.- Mik., Mur.- Cig.; — blinzeln, ogr.- C.
25899. žmę́rjav, adj. blinzeläugig, Hal.- C.
25900. žmetáti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig gehen, Hal.- C.

   25.001 25.101 25.201 25.301 25.401 25.501 25.601 25.701 25.801 25.901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani