Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (25.101-25.200)

  1. zetı̑čək, -čka, m. dem. zetič 2), = zetec, C.
  2. zẹ́vati, -am, vb. impf. 1) den Mund (das Maul, den Rachen) geöffnet halten; od vročine, od žeje z.; iz radovednosti z., Cig.; — weit geöffnet sein, klaffen: brezdno zeva, Cig., Jan.; oreh zeva, (če je zelena lupina počila), C.; — z. za čim, nach etwas lechzen, sich sehnen, ogr.- C.; — 2) schreien, Polj., Idrija, Ig (Dol.); — maulmacherisch reden, Ig (Dol.); — 3) athmen, Habd.- Mik.
  3. zəvsẹ̑ma, adv. gänzlich, durchaus, C.
  4. zę́za, f. 1) der Steiß des Geflügels, C.; purja, gosinja, račja, kokošinja z., Vest.; — 2) die Bachstelze, C.
  5. zę́zati, -am, vb. impf. = migati, (sich) hin und her bewegen, M., Z., C., Raič ( Vest.); — prim. hs. gegati = gugati.
  6. zę́zavka, f. die Bachstelze, C.
  7. zgȃga, f., Cig., Mur., C.; pogl. izgaga.
  8. zgȃravica, f. = izgaga, Habd.- Mik.; z. me dere, C.; — ( nam. izg-).
  9. zgȃrjavica, f. = zgaravica, C.
  10. zgìb, -gíba, m. 1) der Bug, Cig., Jan., DZ.; — der Falz, Jan.; — 2) das Gelenk, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Savinska dol.; v zgibih, in den Gelenken, Z.; — 3) die einmalige Regung, Cig.; prvotni z., die Urbewegung, Cig.
  11. zgı̑ba, f. 1) der Bug, die Falte, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) das Gelenk: kolenja z., das Kniegelenk, Levst. (Zb. sp.).
  12. zgibálọ, n. das Gelenk, C.
  13. zgı̑bast, adj. faltenreich, verbogen, C.
  14. zgı̑bək, -bka, m. der Bug, die Falte, Jan.; z. na škornjih, C.
  15. zgı̑bẹł, -li, f. 1) der Bug, der Stiefelbug, C.; — 2) das Gelenk, vzhŠt.- C.
  16. zgı̑bẹla, f. = zgibel, C.
  17. zglası̑təv, -tve, f. die Anmeldung, C., DZ.; — ( nam. vzg-).
  18. zgnjávčiti, -im, vb. pf. = zgnjaviti; ruto v žep z. (= grdo stlačiti), C.
  19. zgobavẹ́ti, -ím, vb. pf. Schwämme bilden, Cig.; — schwammicht werden, C.; — ( nam. vzg-).
  20. zgọ̑da, adv. = zgodaj, Mur., Cig., C., Mik., Dalm.
  21. zgodíti, -ím, vb. pf. 1) treffen: v čelo koga z., vzhŠt.- C.; — antreffen: smrt me zgodi, C.; — errathen, C., Prip.- Mik.; — 2) z. se, eintreffen; kar je prerokoval, to se je tudi zgodilo; — geschehen, sich ereignen; nič hudega se ti ne bo zgodilo; nesreča se je zgodila; naj se zgodi, kar koli; kar se ne zgodi, to se ne zve; zgodi se volja tvoja!
  22. zgọ̑dnik, m. = zgodnjik, zgodnjak, M., C.
  23. zgọ̑dnji, adj. Früh-, frühzeitig, Cig., Jan., Rez.- C.; zgodnje solnce, die Frühsonne, Cig.; zgodnja maša, die Frühmesse, Cig.; zgodnje žito, sadje, das Frühgetreide, das Frühobst, Cig.
  24. zgọ̑dnjik, m. der die Frühmesse lesende Priester, Cig., C.
  25. zgodopìs, -písa, m. die Geschichtschreibung, die Geschichte, Cig. (T.), C.
  26. zgodopísən, -sna, adj. geschichtlich, historisch, Jan., C., nk.
  27. zgodovı̑nar, -rja, m. der Geschichtsforscher, der Geschichtsschreiber, der Historiker, Jan., C., nk.
  28. zgȏłč, m. = zgovor, die Besprechung: na z. kam iti, C.
  29. zgółčati, -ím, vb. pf. z. si, anfangen zu sprechen, Zora; — z. si, sich besprechen, C.
  30. zgomoljíti, -ím, vb. pf. in Klumpen zusammenbringen, C.
  31. zgǫ̑nka, f. das Räthsel, ogr.- C.
  32. zgòr, -góra, m. der Brand (im Weingarten, beim Getreide), Hal.- C.
  33. zgóra, adv. = zgoraj, M., C.; od zgora, von oben herab, ogr.- C.
  34. zgọ̑ranji, adj. = zgornji, Mur., ogr.- C.; od zgoranjega konca do zdolanjega, Trub.
  35. zgǫ̑stək, -stka, m. etwas Verdicktes: die Essenz, Vrtov.- C.
  36. zgovȃrjati se, -am se, vb. impf. ad zgovoriti se; ein Gespräch führen, sich besprechen, Jap.- C.; z. se s kom, Fr.- C.; (= z. si, ogr.- Valj. [Rad]).
  37. zgovẹ́dən, -dna, adj. pfiffig: z. na vse, C.
  38. zgọ̑vor, m. die Besprechung, das Gespräch, Meg., Dalm.; — z. imeti s kom, Dalm.; — die Verabredung, Slom.- C.; z. (= zaveza) s peklom, Dalm.
  39. zgradíti, -ím, vb. pf. aufbauen, nk.; cerkev, hišo z., ogr.- C.; — schaffen: jezik z., Vrt.; jezikoslovni, brez potrebe zgrajeni nestvori, Levst. (Nauk); — hs.
  40. zgrȃja, f. 1) das Aufbauen ( z. B. eines Haufes), ogr.- C.; — 2) das Zaunmaterial, das Gehegematerial, SlGor.- C.; — der geflochtene Zaun, C.
  41. zgȓba, f. 1) die Runzel, C.; — 2) der Hockstand: v zgrbi stati, Telov.
  42. zgrbančenína, f. etwas Zusammengeschrumpftes, C.
  43. zgrbanína, f. = zgrbančenina, C.
  44. zgŕbiti, -gȓbim, vb. pf. 1) faltig, runzelig machen, Dict., Cig., Jan., C.; z. čelo, Cig., C.; zgrbljen, runzelig, gefurcht, Cig., Jan.; zgrbljeno obličje, Jsvkr.; Moje ročice bele So vse zgrbljene, trde, Npes.-K.; z. se, einschrumpfen, sich zusammenrunzeln, Cig., Jan.; — 2) krümmen, Jan.; zgrbljen, gebückt, gebeugt, Jan.; zgrbljen hodim, Cig., Dalm.; z. se = na kup zlesti, Cig.
  45. zgrę̑bki, m. pl. Zusammengescharrtes, C.
  46. zgrẹ̑šək, -ška, m. 1) das Verfehlen: z. pravega pota, Cig.; — der Fehlgriff, Cig., Jan.; der Fehler, C.; očitati zgreške računu, eine Rechnung bemängeln, DZ.; — 2) der Abgang, der Mangel, C.
  47. zgríviti se, -im se, vb. pf. beißend, scharf vom Geschmack, sauer werden, C.
  48. zgrizljáti, -ȃm, vb. pf. zerbeißen, zerfressen ( n. pr. o moljih), Cig., Nov.- C.
  49. zgrmáditi, -ȃdim, vb. pf. zusammenhäufen, C.
  50. 1. zgŕniti, -nem, vb. pf. 1) zusammenlegen: ruho z., Dol.; v naglici z., zusammenraffen, Cig.; zusammenbringen, zusammenhäufen, Cig., Jan.; na kup z., Cig.; po skoposti z., zusammengeizen, Cig.; lakomnež vse zgrne, BlKr.; versammeln: z. vojsko na Lahe, Levst. (Zb. sp.); ptiči se zgrnejo (versammeln sich in einer großen Schar), Levst. (Rok.); versammelt ziehen: Zgrne se za njim vladik vseh osem, Levst. (Zb. sp.); z. se, zusammentreten, C.; voda se nad njim zgrne, Vrt.; zgrnili sta se te dve gori vrhu vojske, Jurč.; — 2) = razgrniti: ( pren.) z. koga po tleh, jemanden zu Boden strecken, Idrija; — abdecken, Cig.
  51. zgrúčiti, -im, vb. pf. in einen Knollen zusammendrücken, C.; — z. se = v gručo se zbrati, nk.
  52. zgrúzniti se, -grȗznem se, vb. pf. = zgruditi se, Jan., C.
  53. zgȗba, f. die Falte, C.; — der Falz, Mur., Cig.
  54. zgubánčiti, -ȃnčim, vb. pf. = zgrbančiti, Jan., C.
  55. zgȗza, f. die Runzel, C.
  56. zíba, f. die Wiege, Guts., Mur., Cig., Mik., SlGor.- C.
  57. zibáča, f. die Wiege, Mik., Valj. (Rad), SlGor.- C.
  58. zibaríca, f. die Wiegerin, C.
  59. zíbẹla, f. die Wiege, Mur., Rez.- Baud.; — das Brustbein beim Geflügel, C.; — tudi: zibẹ̑la.
  60. zibetáti, -ȃm, vb. impf. schaukelnd bewegen, C.
  61. zíbika, f. 1) = zibka, C., Mik., Pjk. (Črt.); — 2) die Turteltaube, SlGor.- C.
  62. zı̑bka, f. dem. ziba; 1) die Wiege; K letu bom zibko takala, Npes.-K.; — 2) die Herzgrube, C.
  63. zı̑bkati, -am, vb. impf. sanft wiegen, C.
  64. zibljáti, -ȃm, vb. impf. sanft wiegen, C.; Po polju sapica pihlja, Da zrelo žito se ziblja, Čb.- Valj. (Rad).
  65. zíbniti, zı̑bnem, vb. pf., Guts., Jan., Mur., Cig., Jan., Kor.- C., pogl. izginiti; (nastalo iz: zgibniti, C.).
  66. zíbote, f. pl. eine Moorgegend, SlGor.- C.
  67. zı̑d, zı̑da, zidȗ, m. 1) die Mauer; z. postaviti, podreti; bled je kakor zid, Št.- C.; čelni z., die Giebelmauer, Cig.; podporni z., die Schutzmauer, oporni z., die Futtermauer, Levst. (Pril.); — 2) = pozid, der Herd, Rez.- C.
  68. zídanica, f. = zidana hiša, Mur.- C.; pos. zidana klet, ein gemauerter Keller in den Weinbergen, Cig., M., C., Št., Dol., BlKr.
  69. zidȃva, f. 1) das Bauen, der Bau, Jan.; z. cerkve, C.; — 2) die Bauart, Jan., nk.
  70. zidȃvstvọ, n. die Baukunst, Mur., Cig., C.; das Bauwesen, DZ.
  71. zidína, f. die Mauer, das Mauerwerk, Mur., Cig., Jan.; zidam grade ino tudi drugo vso zidino, Danj. (Posv. p.); zidine, das Gemäuer, ogr.- C.; die Ruine, Levst. (M.).
  72. zidíšče, n. das Gemäuer, Jan., Nov.- C., Rut. (Zg. Tolm.).
  73. zidı̑vọ, n. das Baumaterial, Jan., C.
  74. zidolǫ̑məc, -mca, m. = zidolom, C.
  75. zijáča, f. 1) die Gafferin, Mur., SlGor.- C.; — za zijačo imeti kako žensko, ein Weib zum Besten haben, Slom.; — 2) die Plärrerin, Mur.
  76. ziják, m. 1) der Gaffer, der Maulaffe, Mur., Cig., Jan., SlGor., Nov.- C.; zijake prodajati, maulaffen, Cig., kajk.- Valj. (Rad); zijake si delati iz koga, česa, mit jemandem, einer Sache Possen treiben, Slom.- C.; — 2) der Schreihals, BlKr.- M.; — der Schreier, der Maulmacher, vzhŠt.
  77. zíjast, adj. gerne gaffend: z. človek, SlGor., Fr.- C.
  78. zijáti, -jȃm, vb. impf. 1) den Mund (das Maul, den Rachen) offen halten; od žeje z.; — klaffen; zemlja od suše zija, Cig.; — 2) gaffen; z. kam, v koga; na kaj z., etwas begaffen, Cig.; če več ima, na več zija, je mehr man hat, desto mehr verlangt man, Z.; z vsemi tremi z. = Maulaffen feil haben, C.; — 3) schreien, plärren, Mur., Dol., Gor., jvzhŠt.; — = lachen, C.; — zı̑jati, -am, jvzhŠt.; praes. tudi: zı̑jem, Levst. (Sl. Spr.).
  79. zijȃva, f. die Spalte, die Kluft, C.
  80. zijȃvka, f. 1) die Gafferin, Cig., Jan.; — 2) die Kluft, der Felsenschlund, die Grotte, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jap. (Prid.); — 3) zijavke, Rachenblütler (personatae), Tuš. (B.).
  81. zíma, f. 1) der Winter; po zimi, im Winter; huda z., ein strenger Winter; golomraza z., ein Winter ohne Schnee, Cig.; v zimah smo, wir sind im strengen Winter, Lokve ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — 2) die Kälte, Mur., Cig., Jan., C.; zima me ima, tare, Mur.; — konjem je zima bilo, Prip.- Mik.; — der Fieberfrost; — 3) bela z., das nördliche Labkraut (galium boreale), Z., Medv. (Rok.).
  82. zı̑mce, f. pl. = zemci, SlGor.- C.
  83. zı̑mci, m. pl. = zemci, Fr.- C.
  84. zı̑məc, -mca, m. 1) der Monat Jänner, Guts.- Cig., C.; — 2) eine Winterfrucht: die Wintergerste, C.; — der Winterlein, Cig.; — der Winterapfel, Cig.; — 3) = vodomec, der Eisvogel, M.
  85. zímən, -mna, adj. winterlich, M.; — frostig, kalt, Cig., Jan., C.
  86. zímẹnji, adj. zur Winterszeit geschehend, Winter-: zimenja dela, ogr.- C.
  87. zímẹnjka, f. eine Art Apfel, C.
  88. zímẹšnji, adj. = zimenji, ogr.- C.
  89. zímice, f. pl. = zemci, Mariborska ok., SlGor.- C.
  90. zimíka, f. eine Art Winterapfel, vzhŠt.- C.; — eine Art Winterbirne, vzhŠt.- C.
  91. zı̑mka, f. 1) die Winterkuh, Nov.- C.; krava, dasi zimka, ima vsako pot po dve latvici mleka, Jurč.; — 2) eine Winterfrucht, C., Z.; bes. der Winterroggen, Cig.; — der Winterapfel oder die Winterbirne, Z.
  92. zı̑mnica, f. das Fieber, Meg.- Mik., Cig., Jan., ogr., Hal.- C.
  93. zimolẹ̀z, -lẹ́za, m. die Rainweide, der Hartriegel (ligustrum vulgare), Cig., Jan., C.; — tudi češ. zimolez, zimolaz, Mik. (Et.).
  94. zimorǫ̑dək, -dka, m. der Eisvogel (alcedo), Jan., C.
  95. zimostràž, -stráža, m. = božje drevce, božji les, C.; — das Wintergrün, Cig.
  96. zimovalíšče, n. das Winterquartier, das Winterlager, C.
  97. zimováti, -ȗjem, vb. impf. den Winter zubringen, überwintern, Mur., Cig., Jan., C., Trub., Jap. (Sv. p.), Vrt.
  98. zímovnik, m. = zimovišče, C.; — hs.
  99. zímščak, m. der Winterflachs, vzhŠt.- C.
  100. zímščica, f. der Winterapfel, C., Valj. (Rad).

   24.601 24.701 24.801 24.901 25.001 25.101 25.201 25.301 25.401 25.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA