ov=C. (23.701-23.800)

23701. vzkrížema, adv. kreuzweise, C.
23702. vzkŕmiti, -im, vb. pf. auffüttern, aufziehen, ogr.- C.
23703. vzmȃgati, -am, vb. impf. ad vzmoči; 1) v. si, zu sich kommen, C.; — v. si, sich behelfen, C.; — 2) v. se, um sich greifen (vom Feuer, von Krankheiten), Cig.; — (tudi: vb. pf.).
23704. vzmẹ̑s, adv. = zmes, C.
23705. vzmirı̑telj, m. der Versöhner, ogr.- C.
23706. vzmiríti, -ím, vb. pf. beruhigen, versöhnen, besänftigen, ogr.- C.
23707. vzmirljívost, f. die Versöhnlichkeit, C.
23708. vzmóči, vzmǫ́rem, vb. pf. 1) können, vermögen, Cig. (T.), ogr.- C.; — 2) die Oberhand gewinnen, siegen, Vrt., Zora; v. koga, jemanden überwinden, ogr.- C.; — 3) v. koga, jemandem helfen, vzhŠt., ogr.- C.; — prim. zmoči.
23709. vzmoljȃva, f. die Hervorragung, C.
23710. vzmǫ̑žək, -žka, m. das Vermögen, die Kraft, C.
23711. vzmǫ́žən, -žna, adj. fähig, Cig. (T.); — mächtig, ogr.- C.; — prim. zmožen.
23712. vzmǫ́žnost, f. die Fähigkeit, Cig. (T.); — die Mächtigkeit, ogr.- C.
23713. vzmŕsiti, -im, vb. pf. losschnellen, C.
23714. vznȃčki, adv. = vznak, C.
23715. vznȃglič, adv. plötzlich, ogr.- C.
23716. vznapę̑t, adv. = spet, vzhŠt.- C.
23717. vznȃšati, -am, vb. impf. ad vznesti; 1) hinauftragen, hinaufbringen, Cig.; — v. se, in Schwung kommen, Jan. (H.); — 2) erheben, auszeichnen; to me vznaša, ogr.- C.; — 3) v. se, sich erheben, prunken, prahlen, Cig., C.; na visoko se ne vznašajte! Trub.
23718. vznebáviti, -bȃvim, vb. pf. befreien: v. koga česa, jemanden von etwas befreien, C.
23719. vznę̑mar, adv. = vnemar, C.
23720. vznésti, vznésem, vb. pf. 1) hinauftragen, hinaufbringen, Cig.; — v. se, sich aufschwingen, in Schwung kommen, Jan. (H.); — ( pren.) vznesen, schwungvoll, Cig.; — begeistert, Zora; vznesenega srca, Zv.; — 2) erheben, C.; — 3) vznesèn, stattlich: v. mož, vznesena žena, deklica, Lašče- Erj. (Torb.); — hehr, Jan.
23721. vznẹ́titi, -im, vb. pf. anzünden, anfachen, C.; — prim. znetiti.
23722. vznevídẹti se, -vı̑dim se, vb. pf. missfallen: vznevidelo se mi je, vzhŠt.- C.
23723. vzníkniti, -nı̑knem, vb. pf. aufgehen, aufkeimen ( v. Samen), ogr.- C.
23724. vznı̑kva, f. das Wiederhervorkommen eines Baches, C.
23725. vznosı̑t, adj. 1) stolz, C.; — 2) erhaben, Jan. (H.).
23726. vznǫ̑va, adv., nam. znova, neuerdings, vzhŠt., ogr.- C.
23727. vznǫ̑vič, adv. = znova, C.
23728. vznọ̑žje, n. der Fußtheil des Bettes, nk.; — der Fuß des Berges, nk.; — v. pri vinogradu, der unterste Rand des Weingartens, der Unterschlag, Št.- C.
23729. vzọ̑čən, -čna, adj. gegenüber gelegen, ogr.- C.
23730. vzọ̑či, adv. 1) vor die Augen, vor das Angesicht, v. komu stopiti, ne upa si mi v. priti, vzhŠt., ogr.- C.; ins Gesicht, offen: v. povedati, v. komu kaj sponašati, vzhŠt., ogr.- C.; — 2) zugegen, gegenwärtig: v. biti, gegenwärtig sein, v. koga, v. komu, in Gegenwart jemandes, vzhŠt., ogr.- C.; — 3) v. s kom, jemandem gegenüber: pes v. s pastirjem sedi, da je čreda med njima, ogr.- C.; — 4) augenfällig, nach dem Anschein, C.
23731. vzočı̑toma, adv. ins Gesicht, offen, C.
23732. vzọ̑nkraj, adv., praep c. gen. = onkraj, jenseits, auf der anderen Seite, auf die andere Seite hin, C.; (zọ̑nkraj, jvzhŠt.).
23733. vzpę̑t, adv. zurück, C.
23734. vzplahtáti, -ȃm, vb. pf. mit den Flügeln schlagend auffliegen, C.
23735. vzporèd, adv. = spored, parallel, Zora; neben, C.; v. staviti, auf eine gleiche Stufe stellen: v. staviti koga z neumno živino, Zv.
23736. vzráčiti se, -rȃči se, vb. pf. vzrači se mi kaj, es beliebt mir, C.
23737. vzradovẹ́diti, -vẹ̑dim, vb. pf. neugierig machen, C.
23738. vzrȃst, -ı̑, f. der Wuchs, Jan., C., Jurč.
23739. vzrȃstək, -tka, m. der Trieb, C.; — die Druse ( min.), Cig. (T.).
23740. vzrȃvən, adv. = vzravno, C.
23741. vzrȃvnič, adv. sogleich, C.
23742. vzrȃvnọ, adv. geradeaus, ogr.- C.
23743. vzrę̑brje, n. der Bergabhang, ogr.- C.
23744. vzrę̑brn, adj. abschüssig, geneigt: vzrebrna streha, ogr.- C.
23745. vzrèd, adv. = zred, vred, zugleich, C.
23746. vzrejénje, n. die Erziehung, C.; človek našega vzrejenja, ein hier erzogener Mensch, C.
23747. vzročníca, f. die Urheberin, C.
23748. vzročník, m. der Urheber, C., Glas.
23749. vzrojíti, -ím, vb. pf. stürmisch auffahren und aufschreien, C., nk.
23750. 2. vzròk, -rǫ́ka, m. v. si s kom dati, sich die Hände reichen, durch Handschlag etwas bekräftigen, C.
23751. vzrokováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich zum Gruß gegenseitig die Hände reichen, Hal.- C.
23752. vztíkati se, -tı̑kam, -čem se, vb. impf. ad vztekniti se; = vzpenjati se ( n. pr. na drevo), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.); klettern, Jan., C.
23753. vzȗpati se, -am se, vb. pf. sich getrauen, C.
23754. vzvečę̑rək, -rka, m. der Nachmittag, ogr.- C.
23755. vzveličáłən, -łna, adj. = zveličalen, seligmachend, beseligend, C.
23756. vzveličálọ, n. das religiöse Heilmittel, C.
23757. vzveličȃnstvọ, n. die Seligkeit, ogr.- C.
23758. vzveličı̑telj, m. der Seligmacher, C.
23759. vzvẹ̑st, f. na vzvest dati, bekannt machen, ogr.- C.
23760. vzvẹstíti, -ím, vb. pf. berichten, verkündigen, ogr.- C.
23761. vzvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad vzvestiti, ogr.- C.
23762. vzvídẹti se, -vı̑di se, vb. pf. vzvidi se mi, ich befinde es für gut, C., nk.
23763. vzvísiti, -vı̑sim, vb. pf. erhöhen, C.; vzvišen, erhöht, erhaben (tudi pren.), nk.
23764. vzvı̑šati, -am, vb. pf. erhöhen, erheben, Jan., C.
23765. vzvı̑šək, -ška, m. 1) die Steigung, Cig. (T.); — 2) die Anhöhe, C., Levst. (Pril.).
23766. vzvı̑škoma, adv. = kvišku, C.
23767. vzvòj, -vója, m. der Schraubengang, das Gewinde, C., DZ.
23768. vzvółžiti se, -im se, vb. pf. verderben, abstehen (von Speisen, Getränken), C.
23769. vzvǫ̑ž, f. die Auffahrt, C.; tudi je huda vzvož, C.
23770. vzvráčati se, -am se, vb. impf. zurückkehren, ogr.- C.
23771. vzvrnję́čiti se, -ę̑čim se, vb. pf. in Zank gerathen, vzhŠt.- C.
23772. vžgȃłəc, -łca, m. = zavrelica, verdorbener Wein, Mur., Cig., C.
23773. vžgalı̑n, m. der Brand bei Bäumen, C.
23774. vžgalína, f. pljučna v., die Lungenentzündung, C.
23775. vžgalı̑nəc, -nca, m. = vžgalec, Celjska ok.- C.
23776. 2. vžìg, -žíga, m. 1) die Entzündung, Cig.; — 2) der Brand beim Obste, C.
23777. vžigȃłnica, f. = vžigalica, C.
23778. vžúpiti, -im, vb. pf. einpfarren, C., nk.
23779. zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.- Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.- Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.- Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.- Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.- Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar- Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.- C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj ( nav. zakaj?) warum? za to, deshalb ( nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.- Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.- Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče- Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.- C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.- Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.- Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. ( Št.)- Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.- Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči ( eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, ( opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
23780. zaárati, -am, vb. pf. z. kaj, durch das Angeld sich den Kauf einer Sache sichern; z. koga, durch das Angeld jemanden zum Verkaufe verpflichten, Fr.- C.; z. se, das Angeld geben u. sich dadurch zum Kauf verpflichten, Polj.
23781. zaȃre, f. pl. der Ackerrand, Fr.- C.; — prim. vzare.
23782. zaȃrən, -rna, adj. zaarna cesta, der Feldweg, C.
23783. zabȃdavo, adv. = zastonj, umsonst, vergebens, vzhŠt.- C., jvzhŠt.; — prim. badava.
23784. zabaluštráti se, -ȃm se, vb. pf. im Reden etwas sagen, was man nicht sollte, sich verpuffen, (-bale-), Cig.; z. se v govorjenju, C.
23785. zabȃva, f. 1) die Ungelegenheit, die Belästigung, die Behelligung, die Plage, Dict., C., Vod. (Izb. sp.); zabavo delati komu, jemanden belästigen, Krelj, Kast.; — das Hindernis, Cig.; na močvirju se ni bati prevelike zabave, Levst. (Močv.); da ne bom imel zabave, um nicht Anstände zu haben, Prim.; — die Neckerei, die Chicane, Cig., Jan., M.; fantje napravijo, kakor Dolenjci pravijo "zabavo" ali prepir, SlN.; zbadljive zabave, Levst. (Zb. sp.); — 2) (po drugih slov. jezikih) die Unterhaltung, die Kurzweile, Cig., Jan., nk.
23786. zabávən, -vna, adj. 1) lästig, Dict., C.; ne bodi mi z.! Krelj; zabavno delo, eine lästige, zeitraubende Arbeit, Kras; — 2) (po drugih slov. jez.) kurzweilig, unterhaltend, Unterhaltungs-, Cig., Jan., nk.; zabavno smešen, drollig, Cig. (T.).
23787. zabavljáč, m. kdor zabavlja: der Glossenmacher, der Stänker, der Spötter, C., nk.
23788. zabávljati, -am, vb. impf. ad zabaviti; 1) aufhalten, zurückhalten, jemandem (mit Fragen, mit Anliegen) lästig fallen: z. koga, C.; z. se s kom, mit jemandem Umgang pflegen, C.; — Hindernisse bereiten, ungelegen sein, Dict.; deževje jim zelo veliko zabavlja, da grozdje ne zreja, Vrtov. (Vin.); — 2) neckhafte Ausstellungen, Glossen machen, stänken, Cig., Jan., Cig. (T.), Kr.; z. čemu, črez kaj, Cig., Kr.; z. na ženske, Jurč.; z. komu; mar bi pustil, da mi zabavlja? soll ich mich von ihm chicanieren lassen? Cig.; zabavljali so si, es sind Neckereien vorgefallen, Cig.; — 3) den Hof machen: z. žensko, Savinska dol.- DSv.; — unterhalten, amüsieren, z. se, sich unterhalten, (po drugih slov. jezikih), Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
23789. zabavljìv, -íva, adj. 1) lästig, Dict.; — 2) stänkerisch, händelsüchtig, Mur., Cig., Jan., C.; — 3) satirisch, Cig., Jan., nk.
23790. zabȃvnica, f. 1) das Unterhaltungslocal, Cig., Nov.- C.; — 2) der Schwank, Cig. (T.).
23791. zabȃvnik, m. 1) der Unterhalter, Cig.; ( polj., rus.); — 2) das Unterhaltungsbuch; der Almanach, C., nk.
23792. zabȃvščina, f. die Verlegenheit, C.
23793. zabẹ́gati, -am, vb. pf. verlegen machen, Jan., C.; zabegan, verlegen, Cig. (T.).
23794. zabẹlílọ, n. = zabela, C.
23795. zabẹljávati, -am, vb. impf. = zabeljevati, C.
23796. zabijáča, f. der Weberschlagbaum, Cig., vzhŠt.- C.
23797. zabítən, -tna, adj. = pozabljiv, C.
23798. zábiti, -im, (zabǫ̑m, C.; zabǫ̑dem, Cig.), vb. pf. = pozabiti, Mur., Cig., Jan., Notr., Rož. ( Kor.)- Glas.; jaz tvoje postave ne zabim, Dalm.- C.; zábivši ("zabiš, zabiši"), aus Vergessenheit, C., BlKr.; (pravilno: zabı̑vši, Valj. [Rad]).
23799. zabitljívost, f. die Vergessenheit, C., Krelj.
23800. zabiváč, m. = pogonec, das Binderschlaghölzchen, C.

   23.201 23.301 23.401 23.501 23.601 23.701 23.801 23.901 24.001 24.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani