Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (23.501-23.600)

  1. vrhovljȃnəc, -nca, m. der Höhenbewohner, C.
  2. vrhǫ̑vnik, m. 1) der Bewohner eines Berggipfels, der Kogelbauer, Jarn.; — 2) der Obere, der Obmann, der Vorgesetzte, C., UčT.; — der Souverän, Cig. (T.), DZ.; — 3) = veči ploščat kamen, kakršne na zideh devajo po vrhu, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.); — 4) = hudournik, der Wildbach, Cig.; — 5) neki hrast z drobnim želodom in trdim lesom, rastoč po vrhovih, C.
  3. vrhovnjáče, f. pl. = vrhače, grobes Werg, C.
  4. vrhǫ́vnost, f. die Suprematie, Cig. (T.), C.; — die Souveränität, Cig. (T.); — deželna v., die Landeshoheit, Cig. (T.), DZ.
  5. vrhǫ́vski, adj. 1) auf den Gipfeln der Berge befindlich, Mur.; Berg-, C.; — 2) Weinberg-, C.
  6. vrhǫ́vščak, m. 1) = gornik 2), nagornjak, C.; — 2) der Bewohner einer Anhöhe, der Kogler, Jarn.
  7. vrhȗnčast, adj. gipfelig, spitzig, C.
  8. vriskèt, -ę́ta, m. helles Geschrei, C.
  9. vrisketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. hellstimmig schreien, jauchzen, Cig., C.
  10. vritnjáčiti, -ȃčim, vb. pf. v. koga = v rit ga suniti, C.
  11. vrı̑tnjak, m. = vritnik, C.
  12. vȓł, vŕla, adj. bieder, brav, wacker, vortrefflich, Mur., Cig., Jan., Mik., nk.; — schön (von Menschen), zapŠt.- C.; — vrlo, adv. sehr, tüchtig, stark, nk.
  13. vŕnčati, -ím, vb. impf. murren, C.; — prim. vrčati.
  14. vŕniti, -nem, vb. pf. 1) umkehren machen, zurücktreiben, abwenden, C.; v. živinče na paši; grešnika vrniti od greha, Jap. (Sv. p.); v. vedomca = gredočega vedomca ogovoriti in s tem vzdramiti, Tržaška ok.- LjZv.; — 2) v. se, zurückkehren, zurückkommen; domov se v.; — 3) zurückerstatten, zurückgeben; zurückzahlen, dolg v.; — erwidern; v. pozdrav; — vergelten, v. komu, kar mu je hudega storil.
  15. vrnję́ka, f. der Streit, der Zank, Cig., vzhŠt., ogr.- C.; — prim. vrnčati.
  16. vrnję́kati, -am, vb. impf. zanken, zwisten, C.; — prim. vrnčati.
  17. vrnję́kav, adj. zänkisch, C.
  18. vrǫ̑čba, f. die Zustellung, Cig., C., Levst. (Nauk).
  19. vročíti, -ím, vb. pf. einhändigen, zustellen, Guts.- Cig., Mur., Jan., C., DZ., nk.
  20. vročníca, f. 1) hitziges Fieber, Mur., Cig., Jan., nk.; — das Gallenfieber, C.; — 2) vrǫ̑čnica, das Quellwasser, Klanec ( Ist.)- Erj. (Torb.); ( nam. vrotčnica, prim. vrotek 1)).
  21. vrǫ̑tək, -tka, m. 1) die Quelle, C.; — 2) = vrenje: od vrotka jesti, ne pa vse prestano, BlKr.; — 3) = penasta skorja na kuhi, ko se kuha in vre, ki jo je treba z žlico posneti, BlKr., Dol.
  22. vŕpati, vȓpam, -pljem, vb. impf. = vrtati, grebsti, kopati, C., Z., Dol.; — abzunöthigen suchen, C.
  23. vȓpca, f., C., Vrt., pogl. vrvca.
  24. vȓst, -ı̑, f. 1) die Reihe, C., Vest.; od treh vrsti raznih kamenov, Dalm.; z vrstjo mož za možem, der Reihe nach ein Mann nach dem andern, Levst. (Rok.); nav.: za vrstjo; brez vse vrsti, Škrb.- Valj. (Rad); — 2) die Art, Žnid.; človek moje vrsti, meinesgleichen, Z., Vrt.; ni živel v stare čase, nego za naše dobe, z mojo vrstjo in pred mojimi očmi, LjZv.; — 3) das Lebensalter, ogr.- Mik., C.
  25. vŕsta, f. 1) die Reihe; dolga vrsta hiš; po vrsti, der Reihe nach; pride mi vrsta, es trifft mich die Reihe, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Zeile; — 3) die Art, die Kategorie; boljše vrste; — der Rang: prve vrste, ersten Ranges; biti komu vrsta, jemandem im Rang gleich sein, V.-Cig., M.; človek moje vrste, meinesgleichen; hoditi z ljudmi svoje vrste; — Kraljestvom našim ni vrste (haben nicht ihresgleichen), Npes.- Vod. (Pes.); — 4) das Lebensalter, Mik.; s kom si v ravni vrsti biti, mit jemandem im gleichen Alter stehen, C.; — v vrsto stopiti, k vrsti priti, gescheit werden, in die Vernunftjahre treten, C., Z.; — vrstà, Gor.- Valj. (Rad).
  26. vŕstən, -tna, adj. 1) Reihen-: vȓstni števnik, die Ordnungszahl, Jan. (H.); — 2) specifisch, Cig.; vrstni razloček ali beleg, specifischer Unterschied, Cig. (T.); — 3) tüchtig, vortrefflich, Jan., SlN., BlKr.- Navr. (Let.); — 4) gleichalterig, Cig.; — ( großjährig, M., C., Z.).
  27. vršȃj, m. die zum Austreten oder Ausdreschen bestimmte Getreidelage, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.; = nasad prosa, ki ga živina ovrši, hodeč po njem na okrog, M., BlKr.; — ein Haufe ausgedroschenen Getreides, Kras- Mik., vzhŠt.; — ein Haufe ausgeworfelten Getreides, Cig., M., C., Dol., Goriš.; — = kup: vršaji zlata, Levst. (Zb. sp.).
  28. 1. vršẹ́lọ, n. die Schar, Mur., Cig., Jan., C., Met., Ravn.; v. ptičev, V.-Cig.; v. plašnih golobov, Navr. (Let.).
  29. 2. vršẹ́lọ, n. der Mastbaumkorb, Mur., C.; — prim. vršel 2) (?).
  30. vŕšən, -šna, adj. Gipfel-, M., C.
  31. vršenẹ́ti, -ím, vb. impf. = vršeti, C.
  32. vršeníti, -ím, vb. impf. 1) erheben, C.; — 2) v. se, sich heben, wachsen, gedeihen: travnik se po dežju vršeni, ( pren.) v. se v dobrem ogr.- C.; med travo se vršeni lepo divje cvetje, ogr.- Valj. (Rad); — 3) v. se, sich tummeln: vidimo, kak se vršenijo male dekličke okoli svojih cvetnih gred, ogr.- Valj. (Rad); bistro se vršenijo mlade žabice v vodi, ogr.- Valj. (Rad).
  33. vŕšənj, -šnja, m. der Dreschmonat (August), C.
  34. vršína, f. 1) die Gipfelhöhe, C.; — eine große Bergspitze, Cig.; — 2) = vrhovina, das Oberholz, Jan.
  35. 2. vršíti, -ím, vb. impf. 1) zu Haufen bringen, Haufen machen, Cig., Rib.- M.; häufen, aufhäufen, Mur., Cig.; stog v., dem Heuschober die Kegelform geben, Cig.; krompir v. (anhäufeln), V.-Cig.; — 2) ausüben, vollziehen, Jan., Mik., nk.; svoj uradni posel v., DZ., nk.; mašo v., Messe lesen, Svet. (Rok.); — begehen, abhalten, C.; — v. se, vor sich gehen, geschehen, stattfinden, Jan., BlKr.- M., nk.; zdaj se maša vrši, jetzt wird die Messe gelesen, BlKr.- M.; naj se vrši volja božja, es geschehe der Wille Gottes, BlKr.- M.; dela na vodi vrše naj se po zakonih o vodah, Levst. (Nauk).
  36. 1. vršník, m. die Getreideabgabe an die Grundherrschaft, der Getreidezins, Št.- Cig., Jan., Mik., C.
  37. vȓšnjak, m. 1) der obere Mühlstein, der Laufer, Cig., C.; — 2) gornji počrezni kamen pri vratih, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
  38. 2. vr̀t, vŕta, m. 1) der Bohrer, Celjska ok.- C.; — 2) das Bohrloch, C.; das Loch übhpt., Habd.- Mik., C.; — (vrt, f., Jan.).
  39. vrtáča, f. 1) der Wasserwirbel, Mur., Jan., C., Mik.; — 2) das Drehkreuz im Zaun: plotova vrtača pri lesi, Zv.
  40. vrtáčina, f. der Wasserwirbel, C.
  41. vȓtanica, f. der Löwenzahn (leontodon taraxacum), C.
  42. vrtȃnj, m. 1) die Windung, Habd.- Mik.; — 2) veliki ženitovanjski kolač, ki navadno visi nad nevesto, C., BlKr.- Let.
  43. vrtánja, f. 1) der Wasserwirbel, Mur., Cig., Jan., Met.; morska v., der Mahlstrom, Cig.; — 2) eine Art Kuchen, C.
  44. vrtánjək, -njka, m. eine Art kreisförmiger Kuchen (ein Hochzeitsbrot), ogr.- C.; = v krog zasukan kruh iz pšenične moke z lepotičjem na sredi, C., Ščav.; — pl. vrtanjki, der Strudel (als Speise), ogr.- C.
  45. vrtár, -rja, m. der Gärtner, C., Boh., Levst. (Pril.), SlN., Dol.; moder, umetalen v., Trub.
  46. vrtȃvica, f. die Drehkrankheit der Schafe, C.
  47. vrtȃvka, f. 1) der Kreisel; krčmarica se zasuče kakor vrtavka, Erj. (Izb. sp.); — 2) das Drechslerwerkzeug, der Zwirl, Jarn., Mur.; — 3) neka otročja igrača: kol v zemljo zabit, na katerem se vrti poprečen les, Poh.; — 4) der Ring, C.; — der Wirbel: vratna v., der Halswirbel, Cig.; — 5) vŕtavke, die Bohrfliegen (trypetae), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  48. vrtẹ̑last, adj. schraubenförmig, Cig., Jan.; — spiral, Jan., C.
  49. vrtę̑lj, m. 1) eine Vorrichtung bei Zaunöffnungen, um das Eintreten des Viehes zu verhindern, das Drehkreuz, Mik.; — 2) der Zwirl der Drechsler, Mik.; — 3) = prednji oplen, der vordere Kipfstock beim Wagen, (vrtel) C., vzhŠt.; — 4) der Wirbelwind, (vrtel) ogr.- C., Valj. (Rad); — 5) der Wirbel am Kopfe, Valj. (Rad); — (pisava te besede ni gotova).
  50. vrtę̑lja, f. das Drehkreuz in der Zaunöffnung, Gor.- Cig., C., Mik., Kr.- Valj. (Rad).
  51. vrtẹ́lọ, n. 1) die Schraube, Cig., Jan., C.; — 2) der Drilling in den Mühlen, Jan.; — 3) ein unruhiges Kind, C.
  52. vrtę̑nica, f. neka trta, C., Ip.- Erj. (Torb.).
  53. vrtèp, -ę́pa, m. die Grotte, Jan., Poh.- C., Trst. (Let.).
  54. vrtèž, -ę́ža, m. 1) die Drehung, Cel. (Geom.); — das Wirbeln, das Gewirr, C., Vrt.; v vrtežu in vihri življenja, LjZv.; — 2) = vijak, die Schraube, Cig. (T.), ( stsl.); — tudi: vȓtež.
  55. vrtílọ, n. 1) das Drehwerk, Cig.; — 2) = vratilo, der Well- o. Wendelbaum, Cig.; — 3) die Spule, C.; — das Spulrad (des Webers), Jan. (H.); — 4) = vijak, die Schraube, Mur., C., ZgD., UčT.; — 5) der Bohrer, bes. die durch Riemen in Bewegung gesetzte Rennspindel, C.; — 6) = kolec, ob katerem se vrte vrata, SKr.; — die Thürangel, Dol.; — 7) die Walze, C.
  56. vrtı̑nje, n. das Bohrmehl, die Bohrspäne, C.
  57. vrtník, m. 1) der Gärtner, Jarn.- Cig., Mur., Jan., LjZv., Erj. (Izb. sp.); — 2) der Gartenlaubsänger (sylvia [ficedula] hypolais), C.
  58. vrtnína, f. coll. die Gartengewächse: vrtnino z vodo poškropiti, Vod. (Izb. sp.); die Gartenerzeugnisse, C.; gorje vam, ki desetinite vrtnino! Jap. (Sv. p.).
  59. vrtorę̑pka, f. die weiße Bachstelze (motacilla alba), C., Z., Frey. (F.).
  60. vrtovína, f. 1) = vrtnina, die Gartengewächse, C.; — 2) die Gartenerde, C.
  61. vrtovràt, -vráta, m. die Kornweihe (falco [circus] pygargus), C.
  62. vrtúlja, f. 1) der Wasserwirbel, der Windwirbel, C.; — 2) die Drehmaschine, Jan.; — 3) der Kinderstehreif, Jan. (H.).
  63. vrtúljiti, -ȗljim, vb. impf. im Kreise herumdrehen, vzhŠt.- C., Z.; — die Pressspindel drehen, C.; — v. se, sich drehen, C., Z.; — v glavi se mi vrtulji, ich habe den Schwindel, Z.
  64. vrvár, -rja, m. der Seiler, Meg., Mur., Cig., C., Ravn. (Abc.), nk.
  65. vȓvčar, -rja, m. der Schnurmacher, Cig., C.
  66. vȓvčast, adj. schnurförmig, C.
  67. vrvẹ́ti, -ím, vb. impf. wimmeln, Cig., Jan., C.; vse polno ljudi vrvi po ulicah, Vrt.
  68. vrvežína, f. das Gährungsproduct, Cig. (T.), C.
  69. vȓvnja, f. das Gewimmel, das Gedränge, M., C., Mik.
  70. vrzẹ̑ł, -ẹ̑li, f. 1) die Lücke in der Mauer, die Bresche, Cig., M.; vrzeli mesta Davidovega, Jap.- C.; die Zaunlücke, die Zaunöffnung, Mur., Cig., Mik., Dol.; — = prelaz 3), der Zaunsteig, C.; — die Öffnung des Hemdes auf der Brust, M.; — die Lücke ( fig.), nk.; — 2) ein lebendiger Zaun, die Hecke, Bolc, Tolm.- Erj. (Torb.).
  71. vrzẹ̑la, f. = vrzel: 1) die Zaunöffnung, Kras- M., C.; vŕzẹla, Št.; — 2) ein lebendiger Zaun, die Hecke, C.; der Zaun übhpt., GBrda.
  72. vrzẹ́ti, -ím, vb. impf. offen stehen: duri vrzijo, C.
  73. vrzíłce, n. die Nestel, das Schnürlein, Guts.- Cig., Jarn., C.
  74. vsàd, -sáda, m. 1) der Schub des Brotes in den Ofen, Cig.; — 2) C., M., pogl. usad.
  75. vsȃja, f. das Setzen ( z. B. der Bäumchen), Cig., C.
  76. vsajȃłnica, f. die Backschaufel, Cig., C.
  77. vsȃk, adj. jeder; vsak dan, täglich; — po vsakem, auf jeden Fall, unter allen Umständen, Cig.; za vsako, jedesmal, Z., jvzhŠt.; za vsako posebe, von Fall zu Fall, DZ.; vsako toliko, von Zeit zu Zeit, Goriš.; — vsak čiherni, ein jeglicher, C., nk.; — (vsaki ljudje, alle Völker, Krelj; vsaki mrtvi, alle Todten, ogr.- C.); ( nam. vsak se govori nav. vsaki: vsaki človek, toda: vsak dan, Cv.).
  78. vsȃkoč, adv. jedesmal, jederzeit, C.; — in jedem Falle, C.
  79. vsakǫ̑d, adv. überall herum, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; vsakod so se vrstili griči za griči, Slovan.
  80. vsȃkodob, adv. jederzeit, C.
  81. vsakojáčki, adj. allerlei, C., jvzhŠt., ogr., kajk.; — v. človek, ein Teufelskerl, vzhŠt., jvzhŠt.; — vsakojački ( adv.), auf allerlei Weise, C.
  82. vsakoják, adj. allerlei, allerhand, Jan., C., BlKr.; vsakojake zveri, Prip.- Mik.; — vsakojako, jedenfalls, C., BlKr.
  83. vsakojákost, f. die Mannigfaltigkeit, C.
  84. vsákov, adj. von jeder Art, allerhand: vsakovi grešniki, ogr.- C.
  85. vsakovrę̑d, adv. um jede Zeit, C.
  86. vsȃkršən, -šna, adj. allerhand, allerlei, C., nk.
  87. vsedánji, adj. = vsakdanji: v vsedanji in praznični obleki, Zv.; (vsedenji, C.).
  88. vsedláti se, -ȃm se, vb. pf. sich im Sattel festsetzen, Fr.- C.
  89. vsegavídən, -dna, adj. = vseviden, allsehend, Mur., Cig.; vsegavidno oko, Ravn.- C.
  90. vsekàm, adv. überallhin, Jan., SlGosp.- C., Prip.- Mik.
  91. vsekàmor, adv. überallhin, C.
  92. vsèkdaršnji, adj. immerwährend, ogr.- M., C.
  93. vsèkdašnji, adj. immerwährend, C., DZ.
  94. vsekdẹ̀, adv. überall, C.
  95. vsekdę̑r, adv. überall, C.
  96. vsekdẹ́šnji, adj. überall vorhanden, C.
  97. vselik, adj. allerlei, C.
  98. vsemogǫ́čən, -čna, adj. allmächtig, Jan., ogr.- M., C., nk.
  99. vsemogǫ́čnost, f. die Allmacht, Cig., M., C., nk.
  100. vseǫ́bčən, -čna, adj. = občen, Jan., C., nk.

   23.001 23.101 23.201 23.301 23.401 23.501 23.601 23.701 23.801 23.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA