ov=C. (22.601-22.700)

22601. ušibíti, -ím, vb. pf. biegen, beugen, Jarn., Mur., Cig., C.; hrasta sneg ne ušibi, Levst. (Rok.); — u. se, sich biegen, Mur.
22602. ušíbniti, -šı̑bnem, vb. pf. biegen, Jarn., C.; kolena se mi ušibnejo; es wanken mir die Knie, Kr.
22603. ušíca, f. dem. uš; das Läuschen, C., Lašče- Erj. (Torb.); — šipkova u., die Rosenblattlaus (aphis rosae), Erj. (Ž.); vinogradska u., = trtna uš, Erj. (Ž.).
22604. ušíniti, -šı̑nem, vb. pf. beugen, krümmen, C.; ( nam. ušibniti).
22605. ušı̑vəc, -vca, m. 1) ein lausiger Mensch; der Lauskerl (psovka); — 2) das Läusekraut (pedicularis), Cig., Jan., Tuš. (R.); — die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Cig., Jan., C., Rodik na Krasu- Erj. (Torb.), Št.; — der Zweizahn (bidens tripartita), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — 3) das Läusepulver, Cig.; — feinkörniger Sand, Cig.
22606. ušı̑vka, f. 1) ein lausiges Mädchen o. Weib (tudi kot psovka); — 2) die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), C., Lašče, Lož ( Notr.)- Erj. (Torb.); — das Läusekraut (pedicularis), Medv. (Rok.); — 3) neko jabolko, niti lepo niti dobro, GBrda- Erj. (Torb.).
22607. ȗšje, n. der Axthelm, C.
22608. uškrípniti, -škrı̑pnem, vb. pf. = uškrniti, C.
22609. úšləc, -ləca, m. der Flüchtling, C.
22610. ȗšnica, f. die Ohrmuschel, der Gehörgang, ogr.- C.
22611. ȗšnik, m. das Läusekraut (pedicularis), C.
22612. uštẹ̑vək, -vka, m. der Irrthum im Zählen, die Verzählung, Jan., C.
22613. utajíti, -ím, vb. pf. 1) verheimlichen, verhehlen, verschweigen; — ableugnen, verleugnen; — utajen, latent ( phys.), Cig. (T.); utajena toplota, gebundene Wärme, h. t.- Cig. (T.); — 2) vorenthalten: u. komu dobroto, C.; naj me kara, le (li) olja balzama naj ne utaji glavi moji, ogr.- Valj. (Rad).
22614. utę́gniti, -nem, vb. pf. 1) entziehen, M.; u. komu živež, Hal.- C.; Bogu le pol srca dajati je skoraj ravno tako hudo, kakor utegniti mu vsega, Ravn.; abziehen ( z. B. am Lohne), vorenthalten, Cig., M.; — 2) ausstrecken: u. roko, ogr.- C.; — 3) Zeit, Muße haben; ne utegnem zdaj iti; če boš utegnil, pridi! (v tem pomenu tudi vb. impf.); — 4) utegne, es dürfte, es könnte; to ti utegne koristiti; drevi utegne biti marsikaj drugač, kakor je davi bilo, Ravn.- Valj. (Rad); tako bi utegnilo bolje biti; — 5) imstande sein: ne utegnem plačati dolga, Dol.- Levst. (Zb. sp.).
22615. utèk, -tę́ka, m. 1) die Flucht, Cig., Jan., C.; — 2) die Zuflucht, C.; — 3) das Abfließen: u. krvi, die Verblutung, Cig.
22616. utẹkalíšče, n. der Zufluchtsort, C.
22617. utę́kniti, -nem, vb. pf. = tekniti, Cig., M., C.
22618. utẹlovíti, -ím, vb. pf. 1) einverleiben, nk.; (po nem.); — 2) u. se, Mensch werden, Mur., C.
22619. utẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad utepsti; 1) mit Koth beschmutzen, ogr.- C.; obleko u., Cig.; prim. otepati; — 2) u. se, sich abmühen, sich plagen, Jan.; — 3) utepa (-plje) se mi, ich muss es büßen; zdaj se ti tvoja hudoba utepa, Ravn.; tako hudo se že zdaj Jakobu njegova zvijačina utepa, Ravn.; njegova trma se mu bo še utepala, Gor.; kmalu se mu bo utepalo, Mur.
22620. utepę́nəc, -nca, m. ein mit Koth Beschmutzter, C.
22621. utepénost, f. die Beschmutztheit, C.
22622. utépsti, -tépem, vb. pf. mit Koth beschmutzen, C.; u. obleko, Cig.; — prim. otepsti.
22623. utę́ti, utnèm, vb. pf. abhauen, C.
22624. utę́zati, -am, vb. impf. ad utegnem; 1) entziehen, ogr.- C.; — 2) Muße, Zeit haben: tu je bilo eno njegovih skrivnih pribežališč, kjer se je neviden utezal veseliti svoje pipe, Jurč.
22625. utíriti, -im, vb. pf. bahnen, C.
22626. utı̑ska, f. = otiska, vzhŠt.- C.
22627. utíšati, -tı̑šam, vb. pf. zum Schweigen bringen, stillen, beschwichtigen, Mur., Cig., C., vzhŠt.
22628. utišı̑telj, m. der Versöhner, ogr.- C.
22629. utíšiti, -tı̑šim, vb. pf. stillen, beschwichtigen, beruhigen, Jan., M., Hal.- C., Zora.
22630. utláčiti, -tlȃčim, vb. pf. erdrücken, Jan., C.; otroka v snu u., Dalm.
22631. utołstíti, -ím, vb. pf. mästen o. dick machen, C.
22632. utółščati, -am, vb. impf. ad utolstiti; mästen, C.
22633. utǫ̑ra, f. 1) = utor 1), Mik.; — 2) = utor 2), C., Mik., Štrek.; (útora) BlKr.
22634. utǫ́žiti se, -im se, vb. pf. 1) lästig werden, C.; delo se mi utoži, C., M.; — 2) utoži se mi kaj, etwas erregt mein Bedauern, C.
22635. útrašnji, adj. = jutrišnji, morgig, ogr.- C.
22636. utrȃta, f. der Aufwand, die Unkosten, Guts., Mur., Cig., M., C.; ne boje se ne utrat ne težav, Ravn.; utrate in davki, Pohl. (Km.).
22637. utrátiti, -im, vb. pf. aufgehen lassen, aufwenden, Cig.; — verschwenden, Mur., C.
22638. utŕdniti, -tȓdnem, vb. pf. 1) hart werden, C.; sneg je utrdnil, C.; — 2) u. se, gerinnen, Hal.- C.
22639. utrdovrátiti, -vrȃtim, vb. pf. hartnäckig machen, C.
22640. 2. utrẹ́pati, -trẹ̑pam, -pljem, vb. impf. = utripati, Jan., C.
22641. utrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) ogenj u. = s trenjem napraviti ogenj, durch Reibung Feuer anmachen, Navr. (Let.); — 2) durch Fahren u. Gehen fest machen, festtreten; pot, cesto u., Cig., C., Erj. (Torb.); utrta steza, tla, C.; konji iščejo utrtega pota, Erj. (Izb. sp.); grudasta cesta se počasi utare, Z.; — travo utreti, Gras zusammentreten, Volk.; — 3) u. se, beim Brecheln des Flachses sich verletzen, Notr.
22642. utrgávati, -am, vb. impf. = utrgovati, C.
22643. utŕgniti, -tȓgnem, vb. pf. abreißen, pflücken, Mur., ogr.- C., BlKr.- Let.
22644. utrinjálọ, n. die Lichtputze, Cig., C.
22645. utrínjavəc, -vca, m. die Lichtputze, C.
22646. 2. utrípati, -trı̑pam, -pljem, vb. impf. ad 2. utrniti; erstarren, Habd.- Mik.; noge mi utripljejo, C.
22647. 2. utŕniti, -tȓnem, vb. pf. 1) = utrpniti, starr werden, erschlaffen, C., Z.; noge so mi utrnile, C.; — 2) sich verfinstern: solnce, mesec utrne, Hal.- C.; — 3) sterben, Šmarje (Št.)- C.; aussterben: celjski grofi so nagloma utrnili in preminili, Vest.
22648. útrọ, n. = jutro, ogr.- C., vzhŠt.- Vest.; za utra = zjutraj, ogr.- C.
22649. utȓpa, f. die Entbehrung, C.
22650. utȓpək, -pka, m. = kar kdo utrpi, die Entbehrung, C.
22651. utrpẹ́ti, -ím, vb. pf. entbehren, missen; to lahko utrpim; tako malo jih more u. kakor mesa v loncu, Dalm.; imajo lupino in zrna morajo utrpeti, Trub.; — einen Abbruch erleiden, Jan.; — missen können, hergeben können, vermögen, imstande sein; daj mi, kolikor utrpiš! Cig., C., Gor.; dajte nam kruha in stan, ako utrpite, Vrt.; ne utrpe toliko, da bi se stroški poravnali, Cv.; zavpila je, kolikor je utrpelo grlo, Levst. (Zb. sp.); jaz ti ne utrpim ničesar dati, Vrt., Polj.; ne utrpi, da bi kateri kaj odrekel, Str.; tako uboga je zdaj, da še jagneta v dar ne utrpi, Ravn.; nogi nista utrpeli (vertrugen) dosti naglosti, Jurč.; — ne utrpim, ne morem si utrpeti, da ne bi —, ich kann nicht umhin, Jan.; ne utrpim (si), da ne bi ga svaril, Levst. (M.); tudi: ne utrpim se, Levst. (Zb. sp.), Navr. (Let.); — u. si, sich vergönnen: še čašice vina si ne utrpi, Ig (Dol.); še tega si ne utrpi, da bi —, Tolm.
22652. utŕžiti, -im, vb. pf. im Handel Geld lösen, einnehmen, C., Kr.
22653. utúhniti, -tȗhnem, vb. pf. anrüchig, moderig werden, C.; — pogl. otohniti.
22654. utujíti, -ím, vb. pf. entfremden, C.; — u. se, fremd werden, C.
22655. utúšiti se, -im se, vb. pf. = utuhniti, C.
22656. útva, f. die Blassente, kajk.- C.
22657. uvalíti, -ím, vb. pf. = uvaljati, ogr.- C.
22658. uváljati, -am, vb. pf. = povaljati, beschmutzen: uvaljano oblačilo, ogr.- C.
22659. uvedlína, f. ein welkes Ding, C.
22660. uvę́dniti, -vę̑dnem, vb. pf. = uveniti, Rez.- C.
22661. uvẹkovẹ́čiti, -vẹ̑čim, vb. pf. verewigen, C.; vreden, da se uvekoveči v slovenski knjigi, Navr. (Let.); — hs.
22662. uvèł, -vę́la, adj. welk, Dict., C., Mik., Vrt.; uveli cvet, Dalm.; oči so mu bile uvele in prazne, Cv.
22663. uvę́niti, -nem, vb. pf. verwelken, Cig., C., Krelj, Cv.; čast, katera nikdar ne uvene, Dalm.
22664. uverjávati, -am, vb. impf. = uverjati, C.
22665. uvę́zati, -am, vb. impf. ad uvezniti; ( intr.) stecken o. hangen bleiben, sich fangen, C.
22666. uvę́zniti, -nem, vb. pf. 1) einklemmen, Jan.; — u. se, stecken o. hangen bleiben, M.; — 2) ( intr.) = u. se, stecken o. hangen bleiben, C.
22667. uvíhati, -am, vb. impf. ad uvihniti, C.
22668. uvíhniti, -vı̑hnem, vb. pf. 1) entwischen, davonlaufen, C.; u. jo ciganom, den Zigeunern entlaufen, Andr.; — 2) abstehen, sein Wort nicht halten, C., Savinska dol.
22669. uvíjati, -am, vb. impf. hin u. her reden, weder ja noch nein sagen, C.
22670. uvíniti, -im, vb. pf. = oviniti, berauschen, C.; u. se, sich berauschen, C., Z.
22671. uvółgniti, -nem, vb. pf. durch Feuchtigkeit verderben: moka uvolgne, C.
22672. uvrẹ̑da, f. die Verletzung, C.; u. pravic, SlN.; u. poštenja, die Ehrenkränkung, Dol.- Cig., Jan.; — hs.
22673. uvrẹ́diti, -im, vb. pf. 1) innerlich verletzen ( z. B. infolge der Anstrengung), C.; uvrejen, infolge des Überhebens innerlich beschädigt, Rez.- C.; — 2) (po hs.) verletzen, beleidigen, C.
22674. uvrǫ́čiti se, -vrǫ̑čim se, vb. pf. sich erhitzen, ogr.- C.
22675. ȗzdar, -rja, m. der Zaummacher, Cig., C.
22676. uzdáti, -ȃm, vb. impf. 1) den Zaum anlegen, bezäumen: u. konja, Cig., Jan.; uzdan, bezäumt, Dict.; — 2) im Zaume halten, zügeln, Cig., Jan., C.; u. koga, jezik, strast, C.
22677. uznáti, -znȃm, vb. pf. erkennen, nk.; — anerkennen, C.
22678. uznávati, -am, vb. impf. ad uznati, C.
22679. uzoríti, -ím, vb. pf. reif machen, Cig., C.; uzorjeno vino, Vrtov. (Vin.).
22680. uzoríti se, -í se, vb. pf. taghell werden: uzori se, es wird Tag, ogr.- C.
22681. užȃga, f. das Sodbrennen, C.
22682. užágalica, f. 1) der Zunder, die Zündmaschine, C.; — 2) die Brennessel (urtica urens), Fr.- C.
22683. užáliti, -im, vb. pf. 1) traurig machen, betrüben, wehe thun: u. koga, Jan., M., C., nk.; razžaljen ali užaljen, beleidigt o. gekränkt, Str.; — 2) užali se mi, ich werde betrübt, ich werde von Wehmuth ergriffen, Cig., Jan., M., C., Burg., nk.; neizrečeno se mu je užalilo, es that ihm überaus wehe, Navr. (Let.); užali se mi nad kom, Jan.; užalilo se mu je nad bratom, Ravn.; užali se mi do koga, Cig.; — 3) u. se, Mitleid erregen: nesrečnež se mu je v srce užalil, Cig.; — 4) verleiden, Cig.
22684. užaríti, -ím, vb. pf. 1) glühen machen, entzünden, Jan., ogr.- C.; luč u., (užáriti) Levst. (Zb. sp.); — u. se, glühend werden, erglühen, Cig., Jan., ogr.- C.; — 2) brennen ( trans.): kopriva me je užarila, Notr.
22685. úžgəc, -žgəca, m. verdorbener Wein, Jarn., Mur., C.
22686. úžina, f. = južina, Poh.- C.
22687. užı̑tẹłən, -łna, adj. nützlich, C.; da jim bode vse tečno ino užitelno, Krelj.
22688. užitkovína, f. das Gemeindegut, C.
22689. užı̑tnik, m. der Nutznießer, Jan., C., nk.
22690. užitnína, f. die Verzehrungssteuer, Cig., C., nk.
22691. uživáč, m. der Nutznießer, C., Levst. (Nauk).
22692. uživȃvəc, -vca, m. der Genießer, Mur., Cig.; — der Nutznießer, Cig., Jan., C., DZ., Levst. (Pril.).
22693. užláhtiti se, -im se, vb. pf. in Verwandschaft treten, verwandt werden, Cig., C.
22694. v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.- Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.- Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. ( LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.- Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; ( nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
22695. vȃb, m. die Lockung, Cig. (T.); zapeljivi vab, C.: — jerebji v., der Hühnerruf, damit die Feldhühner zu locken, Cig.
22696. vȃba, f. 1) die Lockung, die Verlockung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; zapeljiva v., Mur.; — 2) die Lockspeise, der Köder, Cig., Jan., M., C.; nastaviti vabo, Gor.; — tudi: vába, Dol.
22697. vȃbəc, -bca, m. 1) der Locker, Jan., M.; — 2) der Einlader, Mur., Jan., C.; — 3) der Lockvogel, Habd.- Mik., Mur., Cig.; kletka polna vabcev, Dalm.
22698. vȃbič, m. 1) der Einlader, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) der Lockvogel, Mur.
22699. vabíkati, -kam, -čem, vb. impf. zudringlich einladen, C.
22700. vabílọ, n. 1) das Lockmittel, die Lockspeise, der Köder, Cig., Jan., C.; — 2) die Lockung, Cig., Jan.; — 3) die Einladung, Cig., Jan., C., nk.

   22.101 22.201 22.301 22.401 22.501 22.601 22.701 22.801 22.901 23.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani