Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (21.501-21.600)

  1. tẹsníti, -ním, vb. impf. verengen; cestišče se tesni, die Fahrbahn wird verengt, Levst. (Cest.); — ( pren.) beengen, beklemmen; — t. se, sich ängstigen, C.
  2. tẹsnóba, f. 1) die Enge; — ein enger Raum, C.; — 2) die Beengung, die Beklemmung, die Beängstigung; srčna tesnoba, die Herzbeklemmung; — die Bedrängnis.
  3. tẹsnóbica, f. dem. tesnoba; die Enge, vzhŠt.- C.
  4. tẹsnǫ̑ča, f. die Enge, Jan.; — die Beengung, Jan.; — das Gedränge, Jan.; — die Angst, C.
  5. tẹsnóta, f. die Enge; — die Knappheit; — die Beklemmung, die Angst; — die Bedrängnis, C.
  6. tẹsteníca, f. eine Mehlspeise (Pastete, Nudel u. dgl.), C.
  7. tə̀šč, təščà, adj. 1) leer, C.; tešča ajda je tista, ki nima polnega zrnja, Plužna- Erj. (Torb.); tešča pšenica, Svet. (Rok.); t. biti česa, frei, rein von etwas sein, C.; — 2) leer im Magen, nüchtern (kdor ni še nič jedel in pil kateri dan); danes sem še tešč; — na təščè, auf nüchternen Magen; na tešče vino piti; — tešče sline pljuvati, Npes.- Jan. (Slovn.).
  8. təščə̀n, -ščnà, adj. nüchtern, C.; — = na tešče uživan: teščno pitje, Fr.- C.
  9. tȇtčək, -čəka, m. der Vetter, vzhŠt.- C.
  10. tétič, m. = moje tete sin, Meg., C., Z., BlKr.; = mojega tetca sin, BlKr.; — tudi: tetìč, -íča.
  11. tetı̑čna, f. = tetina hči, Meg., C.
  12. 3. tę̑za, f. der Vogelherd, Cig., C., Štrek.; — iz it. tesa.
  13. tezȃj, m. der Zug ( z. B. mit der Feder), C., Z.
  14. tezȃłnica, f. die Folterbank, Cig., Jan., C., Burg. (Rok.); na tezalnico dejati koga, nk.
  15. težálọ, n. dasjenige, womit man etwas beschwert, das Gewicht: zelje mora imeti težalo, vzhŠt.- C.; t. pri uri, vzhŠt.
  16. težáviti, -ȃvim, vb. impf. belästigen, plagen, Mur., Cig., Jan., C.; — beschwerlich sein, zur Last fallen: to mi težavi, vzhŠt.- C.
  17. téžək, (težȃk), -žka, adj. 1) von großem Gewicht, schwer; t. kakor svinec; — ( pren.) težka jed, težke sanje, težka ječa; težko mi je, težko mi prihaja, es ist, wird mir übel; — 2) schwer zu machen, schwierig; težko delo; težko nesti; težko dihati; — težko je, krivico voljno trpeti; — iz težka, s težka (stę̑žka), schwer, mit Mühe; s težka se hraniti, Levst. (Nauk); s težka ga stane, es kommt ihm schwer an, Trub., Dalm.; — 3) težka je, sie ist schwanger, C., Z., Lašče; — 4) lästig, unverdaulich; zelo t. je; — 5) težko, schwerlich; težko bo kaj iz tega; = težko da: težko da pride = težko če pride, jvzhŠt.; težko če ne, höchstwahrscheinlich, jvzhŠt.; — compar. tę̑žji; adv. težje, nav. teže.
  18. tę́žən, -žna, adj. 1) Gewichts-: tę̑žna stopnja, DZ.; — 2) schwer, Mur., Sen. (Fiz.), Dol.; — schwierig, Kremp.- C.
  19. težénje, n. 1) das Beschweren; vestno t., die Gewissensbisse, Danj.- Valj. (Rad); — 2) das Bestreben, die Bestrebung, Cig. (T.), C.
  20. težína, f. 1) die Schwere, Guts.- Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — das Schrot (der Münzen), Cig. (T.); — 2) der Ballast, Cig., Jan., DZ.; — 3) die Schwierigkeit, ogr.- C.
  21. težkǫ̑ča, f. die Schwere, Mur.; — die Schwierigkeit, die Beschwerde, Dict., Mur., C., Mik., Dalm., nk.
  22. težkojẹ̑dnica, f. neka hruška, C., Št.- Valj. (Rad).
  23. težkomǫ́čən, -čna, adj. schwer urinierend, Hip.- C.
  24. težkosẹ̑vnat, adj. schwer zu besäen, C.
  25. težkosǫ́pən, -pna, adj. schwer athmend, Hip.- C.
  26. tę̑žnja, f. die Bestrebung, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — hs.
  27. tę́žnost, f. 1) die Schwierigkeit, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Schwerkraft, die Gravitation, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), nk.
  28. thọ̑rnica, f. die Iltisfalle, C., Kr.- Valj. (Rad).
  29. tı̑bla, f. = tiblo, C.
  30. tı̑blati, -am, vb. impf. bügeln, Mur., vzhŠt.- C.
  31. tı̑blọ, n. das Bügeleisen, bes. das Schneiderbügeleisen, Mur., vzhŠt.- C.; -— prim. tegla.
  32. tīgrovka, f. das Tigerweibchen, Jan., C.
  33. tı̑həc, -hca, m. = zlobnjak, die Fraisen, C., Z.
  34. tı̑hnik, m., Jan., C., pogl. soglasnik.
  35. tihohòd, -hǫ́da, m. das Faulthier, Cig., M., Nov.- C.
  36. tı̑homa, adv. stille, im stillen, Cig., M., C.
  37. tíjam, adv. = tja, dorthin, vzhŠt.- C., Prip.- Mik.
  38. tíjan, adv. = tijam, tja, C., Mik., SlGor.
  39. tı̑k, m. 1) die Berührung, der Contact, Cig. (T.); — 2) = tip, der Tastsinn, Mur., C.; — 3) der Pfahl Jarn.- Cig.; der Weingartenpfahl, Mur., Mik.
  40. tikáča, f. der Stecken, die Stange, C.
  41. tı̑kəvca, f. die Zaunrübe (bryonia alba), C.
  42. tı̑koma, I. adv. t. pri čem, knapp an etwas, Cig.; t. zaprt, luftdicht geschlossen, Vrtov. (Km. k.); — knapp, mit genauer Noth, V.-Cig.; — II. praep. c. gen. tikoma česa, knapp an etwas, Cig., C.; t. groba, Zv.
  43. tı̑kva, f. 1) der Kürbis, Mur., Cig., Jan., C., vzhŠt., ogr., kajk.; — laže, kakor da bi tikve sadil, C.; — 2) die Kürbisflasche, Cig.; — die Kolbenflasche, Cig.; — die Flasche, Alas.; — 3) der Schädel, der Kopf, C., Valj. (Rad).
  44. tikváča, f. der Schädel, vzhŠt.- C.
  45. tikvı̑nəc, -nca, m. der Balsamapfel (momordica balsamina), C.
  46. tikvı̑nje, n. coll. die Kürbisblätter, das Kürbiskraut, C.
  47. 1. tı̑ł, tı̑la, m. 1) der Nacken, das Genick, Jarn., Jan., C.; (tilj, Habd.- Mik.); — 2) der Hintertheil, Cig.; = zadnja stran sekire, Vrt.; = nožev hrbet, V.-Cig.
  48. tı̑łəc, -łca, m. 1) das Genick, der Nacken, Cig., C., Vas Krn- Erj. (Torb.), Gor.; — 2) der Messerrücken, C.
  49. tı̑łək, -łka, m. das Genick, C.; za tilek ga je udaril, Lašče- Levst. (Rok.).
  50. tīmos, m. der Thymian, C.; (tudi: timus, Fr.- C.).
  51. tìn, tína, m. 1) die Schalwand, die Scheidewand, Cig., Jan.; — die Verplankung im Stalle, Ravn.- Cig.; die Bretterwand am Giebel eines Hauses, C., Z.; — 2) der Erker, Cig., M.; der Altan, Z., Burg. (Rok.); prijazne hiše s tini, Zv.
  52. tı̑njəc, -njca, m. der Glimmer, Cig. (T.), C.
  53. tintína, f. die Maultrommel, Rez.- C.
  54. tintínati, -ı̑nam, vb. impf. auf der Maultrommel spielen, Rez.- C.
  55. tı̑ntnik, m. das Tintenfass, Cig., Jan., Slom.- C., nk.
  56. tipȃłnica, f. der Fühlfaden, das Fühlhorn, der Fühler, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
  57. 1. tı̑r, tı̑ra, tirȗ, m. die Spur, Mik.; ni sledu ne tiru po kaki reči, es ist spurlos verschwunden, M., Vrtov. (Vin.); konjski t., die Fährte eines Pferdes, Cig.; živinski t., der Viehweg, V.-Cig.; — die Radspur, das Geleise; kolo po tiru teče; v tir spraviti kako reč, eine Sache in den rechten Gang, ins Geleise bringen, nk.; — der Fußpfad, Cig., Jan., C.; — die Schneebahn; tir delati po snegu s plugom; — skrli položene ob hišah, das Trottoir, Ip.- Erj. (Torb.).
  58. 2. tı̑r, m. der Trieb, C., Zora; der Instinct, C.
  59. tı̑rati, -am, vb. impf. 1) einhertreiben; ovce t., da teko, BlKr.; konje t., jvzhŠt.; tatove tirajo v mesto; hudodelnika pred sodnika t., — pravde t., Processe führen, C.; — 2) t. se = goniti se, brunften, läufig sein: ovce se tirajo, BlKr.
  60. tı̑rina, f. coll. die Heublumenbrösel, ("tirna") Z., C., jvzhŠt.; tudi pl. tirine, jvzhŠt.
  61. tı̑s, m. die Eibe (taxus), Mur., Cig., Jan., C., Rib.- Mik.
  62. tiskálọ, n. das Druckwerk, Cig., Jan., Cig. (T.); das Presszeug, Cig., Jan.; die Presse, C., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — = tiskalnica, die Druckerpresse, Cig.
  63. tískati, -am, vb. impf. 1) (Bücher u. dgl.) drucken, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) drängen, t. se, sich drängen: ljudstvo se je k njemu tiskalo, C.
  64. tiskopìs, -písa, m. = tiskovina, die Druckschrift, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  65. tisočína, f. 1) das Tausend, C., nk.; — 2) Jan., C., pogl. tisočnina.
  66. tı̑sočka, f. die Zahl tausend, Cig., Jan., C.
  67. tisočlẹ̑tnica, f. tausendjähriges Jubiläum, Jan., C., nk.
  68. tı̑šč, m. der Druck, Mur., Jan., C., Dol.; — der Drang, Jan.; scalni t., der Harndrang, Mur.; — die Nothdurft, C.
  69. tiščȃvkast, adj. mit dem Dummkoller behaftet, Nov.- C.
  70. tjẹ́dən, -dna, m. = teden, C., Dalm.; tudi: tjẹ̑dən, Dol.; ( prim. Cv. VII. 3., DSv. IV. 80.).
  71. tkȃłčič, m. dem. tkalec; ein kleiner Weber, Cig.; mladi t., C.; der Weberssohn, M.
  72. tkáłən, -łna, adj. Webe-: tkȃłni stol, C.
  73. tkȃłnica, f. 1) die Weberstube, Cig., C.; — 2) die Webemaschine, DZ.
  74. tkálọ, n. der Webstuhl, Kremp.- C.
  75. tkánica, f. 1) ein gewobener Gürtel, Habd.- Mik.; nav. rdeč ali pisan ženski pas, BlKr.; — 2) der Regenbogen, ogr.- C.
  76. tlákati, tlȃkam, vb. impf. pflastern, C., nk.
  77. tlakováti, -ȗjem, vb. impf. = tlako delati, roboten, C.
  78. tobȃkar, -rja, m. 1) der Tabakraucher; — 2) der Tabakverkäufer, der Trafikant; — 3) der Tabakschwärzer, der Tabakschmuggler, M., Slom.- C., Pjk. (Črt.), LjZv.
  79. tobółəc, -łca, m. 1) = oselnik, der Köcher des Mähers, C., Z., BlKr.- Mik.; — 2) = telečjak, der Tornister, Jan.; — der Beutel, Z.
  80. tobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf., C., Slom., Kres; pogl. topotati.
  81. tōca, f. 1) = mlad pes, das Hündchen (od it. tozzo, adj. dick und kurz, klein), Solkan- Erj. (Torb.); — 2) = mačka, toća Rez.- C.
  82. točák, m. der Kater, Rez.- C.; — prim. toca 2).
  83. 2. točár, -rja, m. = točaj, Jan., C., Bes.; — der Schenkwirt, Jan.
  84. 2. točaríca, f. = točajka, Jan., C.; — die Schenkwirtin, SlN.
  85. 3. tóčən, -čna, adj. rund, kugelicht, M., C.
  86. točevína, f. = vino od grozdja, katero je poškodila toča, Cig., C.
  87. tǫ́čica, f. dem. toca; das Kätzchen, Rez.- C.
  88. točı̑łnica, f. 1) die Schenke, Cig., Jan., DZ.; — 2) der Schenkkrug, Fr.- C.
  89. točína, f. = žito od toče poškodovano, Nov.- C.
  90. tóčiti, tǫ́čim, vb. impf. 1) fließen machen: vergießen; solze, kri t.; kri t. iz nosa, Nasenbluten haben, Guts.- Cig.; — ausschenken; vino, pivo t.; — lonec toči, der Topf rinnt, Mur.; sod toči, C.; — 2) laufen machen: rollen machen, wälzen: krogle, kamenje t.; A vsak drugače svojo kroglo toči, Levst. (Zb. sp.); t. se, rollen: okleno (= jekleno) zrnje se spredaj toči, Ravn. (Abc.); t. se črez kamen in brin, Jurč.; — drehen; kolo t., Cig.; nit t., Zwirn machen, C.; predivo t. (= sukati), C.
  91. tọ̀čkaj, adv. früher, neulich, C.
  92. tǫ̑dešnji, adj. hierortig, C.
  93. 1. tǫ́ga, f. 1) die Trägheit, Mik., UčT.; v togo se podati, träge werden, C., Z., UčT.; — 2) die Beschwerlichkeit, die Verdrießlichkeit, Habd.- Mik.; — 3) die Schwermuth, C.; — die Traurigkeit, kajk.- Dalm., Rez.- Baud., nk.; ( prim. tuga).
  94. togóta, f. 1) heftiger Zorn, die Zornwuth; — 2) die Fraisen, C.; — neka bolezen drobnice, božjasti podobna: kozo je togota zlomila, Mik.; die Fallsucht, Strp.
  95. togotáti se, -ȃm se, vb. impf. trauern, Rez.- C.
  96. togováti, -ȗjem, vb. impf. trauern, C., nk.; (po hs. tugovati).
  97. togovı̑t, adj. kummervoll, C.; — wehmüthig, kläglich, C.
  98. tǫ́həl, -hla, adj. muffig, verdorben (o moki, kostanju itd.), Mariborska ok.- C.; tohlo žito, C.; tohlo (tuhlo) meso, faulendes Fleisch, Cig.
  99. tohljȃd, f. etwas Dumpfiges, Muffiges, (tuh-) Fr.- C.
  100. tohlóba, f. = tohljad, C.

   21.001 21.101 21.201 21.301 21.401 21.501 21.601 21.701 21.801 21.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA