Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (21.401-21.500)

  1. təhnẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) muffeln, SlGor.- C.; — 2) schwinden, zugrunde gehen, absterben: drevesu vrh tehni, korenine tehnijo, jvzhŠt.
  2. tę̑hta, f. das Gewicht, Mur., C., Mik.
  3. 1. tę̑k, m. der Lauf; v tek se spustiti, zu laufen anfangen; tudi: na t. se spustiti, Prim.; v tek priti, ins Laufen kommen, C.; na t., im Laufe: na t. uloviti koga, Prim.; na t., schnell, eilig, C.; = v tek, Kor.- M.; — voda je deročega, lenega teka, Jes.; ceste gredo z gladkim tekom ( direct) do sela, Levst. (Močv.); — t. zvezd; — t. časa; t. pozemeljskih, posvetnih reči, der Weltlauf, nk.; t. obravnave, der Gang der Verhandlung, nk.; — t. besede, govorice, der Fluss der Rede, Cig. (T.); — t. svoj doteči, seinen Lauf vollenden, C.
  4. 2. tę̑k, tę̑ka (tekȗ), m. das Gedeihen; jed ima tek, nima teka (gibt aus, gibt nichts aus); jed mi gre v tek (bekommt mir wohl), Fr.- C., Vrt.; pri njem nima nobena reč teka; krivično blago nima teka; — s tekom in pridom delati, C.; Bog daj našim besedam tek, C.; dober tek! Gott segne! ( dem deutschen "guten Appetit!" nachgebildet, Levst. [Rok.]).
  5. 1. tę́ka, f. das Fließen, der Fluss, C.
  6. tekȃj, m. 1) = tečaj 5), der Lauf: t. krvi, C.; — 2) der Lehrcurs, ogr.- Valj. (Rad).
  7. tẹ́kalica, f. das Rennspiel, C.
  8. tẹkalíšče, n. 1) die Laufbahn, die Rennbahn, Cig., Jan., C.; — 2) die hölzerne Einfassung, in welcher der obere Mühlstein läuft, der Lauf, V.-Cig.
  9. tekár, -rja, m. = tekač, der Läufer, Mur., C., Volk.- M.; der Courier, Vod. (Izb. sp.), Škrinj.
  10. 1. tẹ́kati, tẹ̑kam, -čem, vb. impf. 1) laufen, Meg., Dict.- Mik., Cig., Jan., Rib.- Mik., Krelj, Dalm.; — fließen, C.; — 2) t. se, in der Brunft sein, Mik.; (o kravah), C.
  11. tẹ̑kəc, -kca, m. der Ziegen- oder Schafbock, Cig., C., M.; — prim. tekati se.
  12. tę́kəlj, -klja, m. 1) das Uhrpendel, C.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  13. teklína, f. das Baumharz, C.
  14. təkmà, f. = tekmovanje, Mur., Cig., Jan., C.
  15. təkmà, adv. gleich: t. sva si = enaka sva si, C.; — ohne Daraufgabe (beim Tausch): t. menjati, Levst. (Sl. Spr.), Jurč.; — t. se je sešlo, es ist knapp ausgegangen (= es war nicht zu viel, nicht zu wenig), Levst. (Sl. Spr.); — to dvoje gre tekmà, eins hebt das andere auf, C.
  16. təkmáti se, -ȃm se, vb. impf. 1) wetteifern: t. se s kom, C.; (= tekmati, Mur.- Cig., Jan.); an Güte gleichen oder nahekommen: ta dva soda se tekmata, rekše, vino iz teh dveh sodov je malo ne enako dobro, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) passen: t. se k čemu, C.; suknja se ti lepo tekma, C.
  17. təkmenìč, -íča, m. der Nebenbuhler, C.
  18. təkmíca, f. die Nebenbuhlerin, Cig., Jan., SlN.- C.
  19. tę́kniti, -nem, vb. impf. ( pf.) günstigen Erfolg haben, gedeihen; delo mu tekne, Škrinj.- Valj. (Rad); wohl bekommen; jed mi tekne; ausgiebig sein; veliko jẹ́, pa mu nič ne tekne; — t. v prid, zum Nutzen gereichen, C.; t. k zdravju, Kug.- Valj. (Rad).
  20. təkníti, táknem, vb. pf. anrühren, C., Mik.; ni teknil ga nisem, ich habe ihn nicht einmal angerührt, Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — t. se koga, česa, jemanden, etwas anrühren, Cig. (T.), C., Notr.- Levst. (Rok.), Jurč., Vest.; Peska ne takne Se z nogo, Vod. (Pes.); — t. se, betreffen: tudi mene se je teknila ta izprememba, Jurč.
  21. tekȗt, m. die Federlaus, die Hühnerlaus, Jarn., Mur., Cig., C., Mik., BlKr.; — (tekȗt, f., Jan.).
  22. tel, f., ogr.- C.; pogl. tla.
  23. telca, f. dem. tel; das Podium (in der Schule), ogr.- C.
  24. tę̑lčar, -rja, m. der Kälberhändler, C.
  25. téłčək, -čka, m. = telče, das Kälblein, Cig., C., Notr., Dol., Gor.; — tudi psovka nerodnemu človeku, Gor.; — tełčə̀k, -čkà, Gor.
  26. tełčìč, -íča, m. dem. telce; das Kälblein, C.; kajk.- Valj. (Rad).
  27. téle, -ę́ta, n. 1) das Kalb; — morsko tele, der Seehund (phoca vitulina), Erj. (Ž.); — psovka neumnemu, nerodnemu človeku; — 2) das Kerngehäuse des Kernobstes, V.-Cig.; — das Kernholz, vzhŠt.- C.
  28. téłəc, -łca, m. ein männliches Kalb, Mur., Cig., Jan., C., kajk.- Valj. (Rad); telci, Kälber ( übhpt.).
  29. telečják, m. 1) der Tornister, Cig., Vrt., Cv.; ( hs.); — 2) der Kalbstall, C.
  30. telę̑čnik, m. die Gebärmutter der Kühe, C.
  31. telẹ́ga, f. 1) der innere lange Sprießel des Ochsenjoches, C., Dol., Valj. (Rad); — 2) pl. telege, = jarem, das Ochsenjoch, Jan.- Cig., Dalm., Polj., Št.
  32. tẹlę̑snik, m. del mašniške obleke, das Corporale, C.
  33. tẹlesomę̑rstvọ, n. die Stereometrie, C.
  34. telę́titi, -ę̑tim, vb. impf. kalben, Guts., Jarn., C., Nov., Ig (Dol.); = t. se: krava se teleti, Nov.
  35. telę́tovina, f. = teletina, Cig., Jan., C.
  36. telẹ́žica, f. dem. telega; der innere Ochsenjochsprießel, vzhŠt.- C.
  37. telẹ́žiti se, -ẹ̑žim se, vb. impf. unruhig sein ( v. Kindern), Buče ( Št.)- C.
  38. telẹ̑žnik, m. 1) = pri telegah klin, s katerim vola vklene, C., Polj., Št.; — 2) psovka nerodnemu človeku, jvzhŠt., Savinska dol.- DSv.
  39. telı̑təv, -tve, f. die Kalbzeit, Cig., C.
  40. telíti, -ím, vb. impf. kalben, Cig., Jan., C.; — = t. se, Mur., Cig.
  41. tẹlovȃdstvọ, n. die Gymnastik, die Turnkunst, Jan., C.; telovadstva se naučiti, Telov.
  42. tẹlǫ́vən, -vna, adj. = telesen, körperlich, leiblich, Habd.- Mik., Mur., Jan., C.
  43. tẹlǫ́vnost, f. = telesnost, die Körperlichkeit, Mur., C.
  44. tẹ́menci, m. pl. = temenice, die Haarschuppen, Fr.- C.
  45. tẹmenúha, f. das Maiblümchen (convallaria majalis), Hal.- C.
  46. təmnẹ́ti, -ím, vb. impf. finster werden; — temneč, dämmerig, dunkel: temneče jutro, temneč večer, Fr.- C.; temneča hiša, finster, C.; — dunkel werden ( v. Farben).
  47. təmnóta, f. = temota, Mur., Cig., Jan., C.; škodljiva t., Guts. (Res.).
  48. tempəljnína, f. die Tempelsteuer, Mur., C.
  49. tənčíčən, -čna, adj. fein (vom Gespinst), C.
  50. tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Rihenberk- Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.
  51. tənẹ́ti, -ím, vb. impf. dünn werden: otok teni, die Geschwulst nimmt ab, C.
  52. təníca, f. die Flachsseide (cuscuta), M., C.
  53. tənílọ, n. der Teig (šaljivo), C.; tenila imamo, pa mazila ne, da bi gibanice pekli, Fr.- C.
  54. tẹ́nja, f. ein bestimmt begrenzter Schatten ( z. B. eines Menschen, eines Haufes), das Schattenbild, Habd.- Mik., Mur., Jan., Cig. (T.), ogr.- C., Danj. (Posv. p.), Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); tvoja t. se vidi na steni, vzhŠt.
  55. tənkǫ̑ča, f. die Dünnheit, C., Z., kajk.- Valj. (Rad).
  56. tentáti, -ȃm, vb. impf. = izkušati, versuchen, ogr.- C., BlKr.; — prim. lat., it. tentare.
  57. tèp, tépa, m. 1) der Tölpel, Mariborska ok.- Pjk. (Črt.); — 2) das Herumschwärmen: na tep iti, po tepu hoditi, C.; tudi: na tepe iti, na tepih biti, C.; — 3) das Laichen der Fische, C.
  58. tę́pa, f. 1) ein nichtsnutziges, vagabundierendes Frauenzimmer, Svet. (Rok.); — 2) der Müßiggang, C.
  59. tepáča, f. die Holzaxt, die Fällhacke, Mur., Cig., Jan., C., Danj.- Mik., SlGor.; t. v dva seka, die Queraxt, Mur.- Cig.
  60. tepačíšče, n. = toporišče, C.
  61. tépav, adj. thöricht, C.
  62. tépče, -eta, n. ein alberner Mensch, der Tölpel, Cig., C., jvzhŠt.
  63. tépəc, -pca, m. 1) die Keule, Cig.; der Schlägel, C.; — debelejši konec (glava) pri cepcu, Z., Bes.; — 2) (psovka) der Tölpel, dummer Kerl, der Einfaltspinsel; — 3) der Herumstreicher, der Vagabund, Krelj- M., Mik.; — 4) neka potica, Št.- Pjk. (Črt.); — 5) tẹ̑pec, neka debela sivkasta tepka, jvzhŠt.
  64. tepę̑ška, f. 1) eine geflochtene Ruthe, Z.; — 2) = povesmo prediva, C.
  65. tepę̑šnica, f. 1) die Herumschwärmerin, Mur.; — 2) die Schlägerei, C.; Schläge: ne pusti ga brez tepešnice, Bog! Ravn.; — 3) das Fest der unschuldigen Kinder, Pjk. (Črt.); — prim. tepežnica.
  66. təpətáti, -ətȃm, -áčem, vb. impf. = teptati, stampfen, C., Krelj.
  67. tepèž, -ę́ža, m. 1) das Prügeln, Schläge: tepeža vredna pregreha, Dict.; sivec je bil tepeža vajen, Jurč.; božji tepeži, die von Gott gesandte Züchtigung, C.; — 2) die Prügelei, die Schlägerei; hud t. je bil po noči; — 3) das Herumschwärmen: na t. iti, C.; — 4) der Herumstreicher, der Vagabund, Dict.- Mik.; der Gassenbube, Jan.; — tudi: tȇpež, Valj. (Rad), Št.
  68. tepę́žiti se, -ę̑žim se, vb. impf. 1) sich prügeln, sich balgen, raufen, Mur.; — 2) herumstreichen, vagabundieren, herumirren, V.-Cig., Jan., C.; po divjih hostah se brez pastirja tepeži jagnje, Ravn.
  69. tepę̑žnica, f. 1) eine Geißel, Dict., Jap. (Sv. p.); die Kleidergeißel, Cig.; die Kindelruthe; — 2) = tepežni dan, C., Ljub., Št.- Navr. (Let.); — 3) die Rauferei, Slom.; — 4) die Herumschwärmerin, Jan. (H.).
  70. tépih, m. = tepec, der Narr, der Tölpel, Fr.- C.
  71. tepíšče, n. die Prügelstätte, C., SlN.
  72. 1. tepljáti, -ȃm, vb. impf. sanft schlagen, tätscheln, C.; lovec miluje, gladi, teplja kragulja, Rog.- Valj. (Rad).
  73. 2. təpljáti, -ȃm, vb. impf. stampfen, C.
  74. tepsı̑ja, f. = pekev, eine Art Brat- o. Backpfanne, ogr.- C.; — tudi hs., iz tur.
  75. tépsti, tépem, vb. impf. 1) schlagen, prügeln; s šibo, z roko koga t.; — strafen: nesreča, nadloga ga tepe; Bog ljudi tepe; — jajca t. (= raztepati, abrühren), Cig.; — t. se, raufen; kjer se dva tepeta, tretji klobuke pobira, SlN.; — valovi se tepo, Preš.; — 2) t. se, herumstreichen, vagabundieren, Cig., SlGor.- C., Z., kajk.- Valj. (Rad).
  76. terati, -am, vb. impf. 1) = tarati 1), foltern, V.-Cig.; — 2) t. se = goniti se (o ovcah), C.
  77. tére, -ę́ta, m. der Tölpel, C.
  78. terentáti, -ȃm, vb. impf. albern reden o. handeln, C.
  79. teri, m. pl. das Chor in der Kirche, C.
  80. terícati, -am, vb. impf. schütteln, beuteln: posodo, vreče t., da prah odleti, C.
  81. terı̑łnica, f. 1) die Brechelstube, Mur., Cig., Jan., ogr.- M.; — die Brechelstätte, ogr.- C.; — 2) die Brechelmaschine, DZ.
  82. terína, f. ein von einem brennenden Span abgefallener Splitter, vzhŠt.- C.
  83. terı̑nje, n. 1) die Brechelabfälle, die Brechelsplitter, Št.- Cig., Jan., C.; — 2) von brennenden Spänen abfallende Splitter, Mur., C., Valj. (Rad), vzhŠt.; — 3) = senen drobir, vzhŠt.
  84. teríšče, n. 1) die Brechelstätte; — 2) mesto, na katerem je zemlja jako pohojena, ker se je ondukaj vršilo kako delo, Erj. (Torb.); razhojeno mesto, kjer so igrali fantje, ali razžgano mesto, kjer so pekli krompir ali sploh kurili, Gor.; — = bojišče, Cig., Erj. (Torb.); Tol'k' je Turka na terišču, Kol'kor mravelj na mravljišču, Npes.-K.; — der Tummelplatz, Cig., Jan., Cig. (T.); — der Lagerplatz (der Thiere), M.; — die Tenne, C.; — der Vogelherd, Hip. (Orb.).
  85. terı̑təv, -tve, f. das Flachsbrechen, das Brecheln, Mur., Cig., Jan., C.
  86. tę̑rjavəc, -vca, m. der Forderer; — der Gläubiger ( opp. dolžnik), C., Škrinj.
  87. tȇrnja, f. ein tölpelhaftes, dummes Weib, Mur., C.
  88. tȇrnjati, -am, vb. impf. albern reden o. handeln, C.
  89. térnjav, adj. blöde, tölpelhaft, Mur., Cig., C.
  90. térnjavəc, -vca, m. der Tölpel, Mur., C., vzhŠt.
  91. tesák, m. nekak meč, ogr.- C.; ( "Dusack", V.-Cig., "Duseck", Hip. [Orb.]).
  92. tesalíšče, n. die Zimmerstätte, der Zimmerhof, Cig., C.
  93. tesálọ, n. die Zimmeraxt, Cig., C.
  94. tesaníca, f. = treska, C.
  95. tesáriti, -ȃrim, vb. impf. das Zimmermannshandwerk ausüben; zimmern, C.; tesaril in mizaril je samouk razne stvari sosedom, Jurč.
  96. teskáč, m. der Baumspecht, Št.- Cig., Jan., vzhŠt.- C.
  97. téslọ, n. 1) = tesla, die Zimmeraxt, Cig., vzhŠt.; enemu Bog v roke da veslo, drugemu teslo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — das Hohlbeil, Cig., Kras; — der Hohlmeißel zur Verfertigung irdener Schüsseln, Mur.; — die Kreuzaxt, Cig.; — 2) der Hackstock, Guts.- Mur.; = štor, C.; — 3) psovka neokretnemu, nerodnemu človeku, der Lümmel: ti si pravo teslo, BlKr., Št.
  98. tésnəc, -snəca, (-sənca), m. 1) der Engweg, der Engpass, Cig., Jan.; ( hs.); — 2) ein enges Flussbett, C.
  99. tẹsníca, f. = tesna pot med ograjama, Jap.- C.
  100. tẹsnína, f. die Enge, die Verengung, Jan., C.; die Wegenge, Cig.; reška t., die Stromenge, Cig. (T.), DZ., Jes.; morska t., die Meerenge, C., Jes.

   20.901 21.001 21.101 21.201 21.301 21.401 21.501 21.601 21.701 21.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA