ov=C. (21.101-21.200)

21101. šohtáti, -ȃm, vb. impf. rauschen, Jan.; š. po listju, Fr.- C.
21102. 1. šọ̑la, f. = otok v človeški in konjski čeljusti, Erj. (Torb.); die Zahnfleischgeschwulst, Cig., M., C., Polj.; — pl. šole, neka konjska čeljustna bolezen, der Frosch, Cig.; — prim. skula.
21103. 2. šọ̑la, f. die Schule; črna šola, die einstige Physik, C.; hrup in vihra kakor v črni šoli, LjZv.; stare šole koga učiti, jemanden hart zur Rede stellen, Dol.- Levst. (Rok.); enajsta šola: šaljivi pregovor o enajsti šoli na Vrhniki (ker je pred cesarjem Jožefom bilo do nove maše vsega vkupe dovolj deset let učenja), Levst. (Zb. sp. III. 296.).
21104. šọ̑lati, -am, vb. impf. = v šoli učiti, Cig., Jan., C.; — studieren lassen, Lašče- Levst. (Rok.); — š. se, die Schule besuchen, studieren.
21105. šọ̑ləc, -lca, m. = učenec, V.-Cig., Jan., C.
21106. šolnína, f. das Schulgeld, Cig., Jan., C., nk.
21107. šòp, šópa, m. 1) der Busch, das Büschel: š. cvetlic, trave, slame, las, perja; — na šope, büschelweise; — die Quaste, Cig., Jan.; — 2) der Halbwalm am Dach, V.-Cig., C., Dol., BlKr.- Let.; — 3) der Haufe, Z.; š. papirja premetavati, Jurč.; — prim. čop, nem. der Schopf.
21108. 1. šọ̑pa, f. = škopnik, Mur., Danj.- M., C., vzhŠt.
21109. šopı̑rəc, -rca, m. der Großthuer, C.
21110. šǫ̑pka, f. die Schopfmeise, C.; — die Schopfhenne, Z.
21111. šopúlja, f. der Windhalm (agrostis spica venti), Medv. (Rok.), C.
21112. šošnjȃnje, n. das Ohrenblasen, ogr.- C., Mik.
21113. šošnjáti, -ȃm, vb. impf. 1) durch die Nase reden, Z.; — 2) rauschen, Z.; — 3) in die Ohren lispeln, ogr.- C.; — prim. hohnjati.
21114. šošotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. lispeln, zischeln, Zora- C.
21115. šótast, adj. torfig, C.
21116. šotoríšče, n. = šatorišče, Mur., Jan., C., nk.
21117. špȃjka, f. der Speik, der Baldrian (valeriana celtica), Cig., Jan., C., Tuš. (R.), Medv. (Rok.), Josch; — divja š., der Stein-Baldrian ( v. saxatilis), Glas.
21118. špȃn, m. 1) = tovariš, Mik.; — tovariš n. pr. v procesiji, vzhŠt.; — der Geliebte, Mik., Npes.-Schein.; — 2) der Haushälter, ogr.- C.; — 3) špana vleči = špano vleči, Z., Dol.; — tudi: špàn, špána; — prim. nem. Gespann.
21119. španı̑ja, f. 1) das Liebesverhältnis, C.; — 2) die Haushälterschaft: daj račun od svoje španije, ogr.- C.
21120. špárkəlj, -klja, m. = parkelj, vzhŠt.- C., Zora; — prim. stsl. čьparogъ = parkelj.
21121. špehàst, -ásta, adj. 1) speckartig, speckicht; — teigig ( v. Brot), C.; — 2) mit Fett beschmiert oder beschmutzt: suknja vsa špehasta.
21122. špehàt, -áta, adj. 1) viel Speck habend: š. prasec, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) speckig, Cig., Jan., C.; — mit Speck beschmiert, Cig.
21123. špehǫ́vka, f. 1) špehova koža, die Speckschwarte, Cig.; — 2) = špehova potica, der Speckkuchen, Cig., Kr.; — 3) die Speckbirne, Cig., Jan., C., Kr.- Erj. (Torb.), Tolm., Št.
21124. špę̑lovje, n. coll. Höhlen, C., Valj. (Rad); — prim. špilja.
21125. špę̑łta, f. ein großes Spaltstück eines Holzblockes, Cig., C., Kr.; sv. Gal v pratiki špelto nosi, Kr.; — prim. bav. spelten, f., Levst. (Rok.).
21126. špę́ndəlj, -dlja, (-dəljna), m. der Spilling, die Spindelpflaume, C.; — iz nem.
21127. špę́ngəlj, -glja, m. = špendelj, C.
21128. 1. špę́ra, f. der Dachsparren, C.; — prim. nem. Spiere = Stange.
21129. 2. špę́ra, f. die Schuppe, V.-Cig.; — prim. nem. das Spier, eine kleine, zarte Spitze, etwas sehr Geringes, C.
21130. špę́rati, -am, vb. impf. = špere staviti, C.
21131. šperǫ̑n, m. = šparon, C.
21132. špícəlj, -clja, (-cəljna), m. 1) der Spitz (canis pomeranus), Jan., Erj. (Ž.); — 2) neko jabolko, C.; — 3) der Aufpasser, der Denunciant; — iz nem.
21133. špı̑čar, -rja, m. neko jabolko: der Spitzapfel, C.
21134. špı̑čka, f. 1) das spitzige Ende des Eies, Gor.; — 2) neka hruška, C.; — neko jabolko, C.
21135. špı̑lja, f. die Berghöhle, die Grotte, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Mik., Trub., Kras- Erj. (Torb.), nk.; iz špilje se priplazi lisjak, LjZv.; potikuje se po špiljah in jamah, ZgD.; (tudi: špila, Mik.); — prim. hs. spila, spilja, gr. σπηλιά, σπήλαιον, Mik. (Et.).
21136. špína, f. der Wurstspeiler, C., M., Dol., BlKr.; — prim. it. spina, Dorn.
21137. špíncəlj, -clja, m. neko rumeno jabolko, C.
21138. špíngəlj, -glja, m. = špendelj, špengelj, die Spindelpflaume, C.
21139. šplahúta, f. eine Steinplatte ( z. B. die Schiefertafel), (-juta) ogr.- C.
21140. špǫ́gati, špǫ̑gam, vb. impf. 1) gewöhnlich anwenden, zu gebrauchen pflegen, Dict., Mur., Gor., Notr., Štrek., Rog.- Valj. (Rad), nk.; to besedo malokdaj špogamo, Jap. (Prid.); šege š. (beobachten), Ravn.; špoga si kavo, sie pflegt Kaffee zu trinken, Notr.; š. tobak, ein Tabakraucher sein, Z.; — 2) ziehen: drevje, živali š., C.; — 3) sparen, schonen, SlGor.- C., Kor.- Mik.; — prim. srvn. spulgen, nem. ( dial.) sich spulgen = sich pflegen, Mik.
21141. šprìh, špríha, m. coll. Hasenschrot, C., Valj. (Rad), BlKr.; — prim. šprihati.
21142. špríhati, -am, vb. impf. spritzen, C.; — iz nem.
21143. špríhniti, šprı̑hnem, vb. pf. spritzen ( z. B. Wasser aus dem Munde), C., Npes.-Vraz.
21144. šprı̑kla, f. 1) = tenek kolček ali ozka deščica: die Leitersprosse, Cig.; — der Vogelhaussprießel, Valj. (Rad), Kr.; — die Radspeiche, V.-Cig., Jan.; — šprikle, die emporragenden Hölzer des Ochsenjoches, jvzhŠt.; — die Schiene, die Sohle bei Beinbrüchen: nogo v šprikle dejati, Cig., Z.; — 2) der Holzsplitter, BlKr.; — 3) das Laufbrett der Weber, Cig., Gor.; — prim. nem. Spreitel = Sprießel, C.
21145. šprı̑nca, f. der Sperber (astur [falco] nisus), C., vzhŠt.; der Mausgeier, na zapadu, Mik.; — tudi neki rdeč hrostek, Fr.- C.; — prim. nem. ( dial.) sprinz.
21146. šprı̑ži, m. pl. die Brustdrüse ( bes. bei den Schweinen, Bröschen, "Briese"), vzhŠt.- C.; — iz nem.
21147. špȗnt, m. pri tesarjih taka zveza med lesom, da deske ali bruna segajo v utore, vsekane v stebre; na špunt delan svinjak, C., Dol., Št.; — tudi: tak steber z utori, jvzhŠt.; — ( die Nuth, V.-Cig.); — iz nem. Spund (istega pomena).
21148. špȗntnik, m. der Nuthhobel, M., C.
21149. špúrav, adj. heikelig, wählerisch im Essen, M., C., vzhŠt., jvzhŠt.
21150. šrátəlj, -tlja, m. = škrat, C., Dol.
21151. štacȗn, m. = štacuna, Mur., C., ogr.- Valj. (Rad).
21152. štakorı̑njak, m. = podganščak, der Rattenkoth, C.
21153. štápati, -am, vb. impf. leise treten, schleichend gehen, V.-Cig.; kuga v temi štapa, C.; — prim. bav. stapfen = treten, schreiten, Levst. (Rok.).
21154. štȃpnja, f. 1) der Tritt ( z. B. im Schnee), C.; — 2) die Stufe, Cig., Jan., Gor.- Levst. (Rok.); — prim. štapati.
21155. štę́fan, m. großer irdener Krug, vzhŠt.- C.; — eine große Flasche, Kr.
21156. štékəlj, -klja, m. 1) die Thürangel, Cig., Jan., C., Levst. (Rok.); — 2) der Zapfen am Wellbaume ( z. B. beim Mühlrade), Cig., Frey. (Rok.), Dol., jvzhŠt.; — der Leitnagel im Hunde ( mont.), Cig.; — 3) = osnik, der Achsennagel, Dol.; — 4) die Eisenspitze an einem Stock, Dol.; — 5) der Hauzahn der Schweine, Gor.; — 6) die Hülsenspitze des Getreidekerns ( z. B. im Mehl), Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bav. stäckel, stecken, Gehstock mit einer eisernen Spitze, Levst. (Rok.).
21157. štekljáča, f. palica z močnim štekljem (žebljem) na koncu, kakršne imajo krošnjarji, C., Z., Rib.
21158. štempìh, -íha, m. = štepih, C.
21159. štę̑nta, f. die Mühe, Dict., C.; — prim. it. stento, Mühseligkeit.
21160. štę̑ntati, -am, vb. impf. 1) sich abmühen, M.; š. ino delati, Jsvkr.; — 2) zaudern, zögern, säumen, ogr.- Mik., C., BlKr.; — = postavati, BlKr.- Let.; — prim. it. stentare, Mühe haben, zaudern, Mik. (Et.).
21161. štérčiti, -im, vb. impf. = na šterc voziti, Fr.- C.; — prim. 1. šterc.
21162. štę́ri, pron. = kateri, Ščav., ogr.- C.
21163. 1. štę̑rna, f. der Ziehbrunnen, der Schöpfbrunnen; š. na vago, Cig., Jan.; š. na kolo, SlGor.- C.; — prim. gr. στέρνα, lat. cisterna, nem. Zisterne, Mik. (Et.).
21164. štẹ́ti, štèm, vb. impf., ogr.- C., pogl. hoteti.
21165. štẹ̑vəc, -vca, m. 1) der Zähler, Cig.; — der Zähler ( math.), V.-Cig., Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) der Leser, Cig., C., vzhŠt.
21166. štẹvénje, n. 1) das Zählen, Z., M., Vod. (Izb. sp.); — die Rechnung, C.; to ni v števenju, to ne pride v števenje, Polj.; — 2) die Zahl, Z., Trub., Krelj, Rog., Jsvkr.; š. izvoljenih, Kast., Skal.- Let.; tvojih grehov je brez števenja, Bas.; dvanajst števenja, zwölf an der Zahl, Vrt.; — veliko na števenje, der Zahl nach viel, Polj.
21167. štẹvíliti, -ı̑lim, vb. impf. mit Zahlen rechnen, Cig., Jan., C.
21168. štẹvı̑łka, f. 1) die Nummer, die Ziffer, V.-Cig., Jan., C., Cel. (Ar.), nk.; — 2) das einzelne Stück: številke razpel so bile po goldinarju, LjZv.
21169. štẹvı̑łstvọ, n. das Zahlensystem, Cig. (T.); — die Zahlenlehre, die Rechenkunst, Cig., Jan.; — das Rechnen, C.
21170. štı̑bla, f. = steblo, der Stengel: pos. = krompirjevo steblo, C., Gor., Ig (Dol.).
21171. štíkati, -am, vb. impf. vola š., rücklings gehen heißen, C., Gor.; — prim. štik.
21172. štíkniti, štı̑knem, vb. pf. vola š., rücklings gehen heißen, C., Z., Gor., Št.; — prim. štik.
21173. štı̑nkati, -am, vb. impf. = ščinkati: zeba štinka, C.
21174. štinketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = štinkati, C., Z.
21175. štı̑r, m. der Scorpion, ogr.- C., Mik.; — tudi stsl.
21176. štı̑rčək, -čka, m. štirčki = četverčki, Vierlinge, Mur., C.
21177. štirigúbast, adj. vierfältig, C.
21178. štirizǫ̑bnica, f. = mlada žival, ki ima uže štiri zobe, C.
21179. štı̑rka, f. 1) = četverka, die Zahl vier, der Vierer, Mur., Cig., Jan.; — 2) zwei Paar Ochsen oder Pferde, C.; — 3) ein viertheiliges Kleeblatt, Mur.; — 4) = štirjak, ein 2 1/2 Eimer haltendes Fass, vzhŠt.
21180. što, pron., nam. kdo, ogr.- C.
21181. štodı̑ra, f. die Schnellwage, C.; — prim. stodira.
21182. štǫ́kati, štǫ̑kam, vb. impf. mit einem Stock oder einem ähnlichen Dinge stoßen, stechen, stochern, M., C.; s palico po grmovju š., jvzhŠt.; — s štokalnikom svinjam v pominjaku hrano štokajo, Lašče- Levst. (Rok.); — stöbern: kaj povsod štokaš! BlKr.; — od nem. Stock (?).
21183. štǫ́kniti, štǫ̑knem, vb. pf. stoßen, Jan., Fr.- C., Dol.; — prim. štokati.
21184. štoráča, f. = štorovka 1), C.
21185. štǫ́rati, štǫ̑ram, vb. impf. = štokati, Fr.- C., jvzhŠt.
21186. štǫ̑rnica, f. = štorovka 1), C.
21187. štǫ̑rovəc, -vca, m. die Zwergbohne, C.
21188. štorovítən, -tna, adj. voll Baumstöcke, C.
21189. štorǫ̑vje, n. coll. die Baumstöcke, M., C.
21190. štǫ̑rovka, f. 1) rumena, užitna goba, C.; der Stockschwamm, Mik.; (štorǫ̑vka), Mur.; — 2) der Stockfisch, Mur.; — 3) ein plumpes Weib, Kr.- Valj. (Rad).
21191. štòrž, štórža, m. = storž, Cig., Jan., C.
21192. štráma, f. 1) der senkrechte Pfeiler am Schlitten, V.-Cig., Rib.- M.; — 2) der Tölpel, C., M., Lašče- Levst. (Rok.); — pogl. strama.
21193. štrȃmba, f. der Ungeschickte, C.
21194. štrbálja, f. ein schlechter Wald, C.; ein Wald mit dürrem Holz oder Krummholz, Z.
21195. štrbáljast, adj. mit dürrem oder krummem Gehölz, Z.; štrbaljasta gošča ima redke veje, C.
21196. štrbǫ́ncəlj, -clja, m. die Eierpflaume, die Rosspflaume, Guts.- Cig., Jarn., Jan., C., Tuš. (R.), Notr.; — die Reine Claude, Jarn. (Sadj.).
21197. štrbúnkniti, -ȗnknem, vb. pf. hineinplumpen: v vodo š.; — mit einem Worte herausplatzen, C.
21198. štŕcalica, f. das Klystier, C.
21199. štŕcati, štȓcam, vb. impf. = štrkati, C.; — = tepsti: s šibo koga š., Fr.- C.
21200. štŕcəlj, -clja, m. ein dünner, hervorragender Stumpf eines Bäumchens, Astes oder Stengels; kadar se trava pokosi, štrle po travniku štrclji trših in debelejših pokošenih rastlin, Dol.; drevo je ob eni strani imelo namesto vej goste štrclje kakor pol lestve, Glas.; — der in der Erde steckende Rest des Krautstrunkes, C., Dol.

   20.601 20.701 20.801 20.901 21.001 21.101 21.201 21.301 21.401 21.501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani