Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (21.001-21.100)

  1. škripȃvščina, f. die Kargheit, C.
  2. škrı̑pəc, -pca, m. 1) etwas Knarrendes: die Rolle, der Flaschenzug; — die Rolle am Webstuhle, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); — die Schraube, Jarn., C.; — der Kloben, Cig., Jan., Cig. (T.); — das Gelenk, Tolm., GBrda; — das Gelenk eines Schnappmessers, Tolm.; — 2) v škripcih biti, in der Klemme, in Verlegenheit sein; = v škripcu biti, LjZv.; biti na škripcih, unruhig sein: brza in spretna kakor na škripcih, LjZv.; — 3) das Gliederreißen, C.; — 4) der Wachtelkönig (rallus crex), C.; — die Hausgrille, Cig., Jan., C.; taščica vsakega skokonogega škripca iz poknje in ščurka izpod omare privleče, Zv.; — 5) das blasige Leimkraut (silene inflata), C., Sevnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — tudi: škripə̀c, -pcà, (škrpə̀c) Gor., Dol., in škrípəc, Dol.
  3. škrı̑pnica, f. die Fiedel, C.
  4. škripótəc, -tca, m. der Spitzwegerich (plantago lanceolata), C.
  5. škripútati, -am, vb. impf. knarren, knirschen, C.
  6. škrjánčək, -čka, m. dem. škrjanec; 1) die Lerche; — 2) der Feld-, Rittersporn (delphinium consolida), C.
  7. škȓł, -lı̑, f. = skrl, skril, Cig., Jan., C., Ip.- Mik., Gor., BlKr.
  8. 1. škȓləc, -lca, m. 1) die Klemme, C.; — ein am Ende gespaltener Stab, damit Steine zu werfen, C., vzhŠt.; — der Wäscheklemmer, vzhŠt.; — 2) der Pipenhahn, C.; ( prim. škrnek).
  9. škrlíti, -ím, vb. impf. klemmen, in eine Spalte zwängen, C.
  10. škȓlj, m. = škrjanec, Črniče ( Goriš.); — die Steindrossel (turdus saxatilis), C., Frey. (F.).
  11. škrljȃd, f. coll. die Eisschollen, C.
  12. škrlják, m. der Hut, C., Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt., BlKr.
  13. škȓljəc, -ljca, m. = skrljec, škrjanec, Mur., C., Erj. (Z.).
  14. škrljìč, m. = skrljič, škrjanec, C.
  15. škrljìv, -íva, adj. 1) spröde, brüchig, C.; — 2) karg, Jan. (H.); — prim. skrljiv.
  16. škrlúpa, f. die Kruste, C.
  17. škrlúpast, adj. krustenartig, krustig, C.
  18. škȓnək, -nka, m. der Wirbel an der Geige, C.
  19. škrǫ̑b, m. = skrob, C., Tuš. (B.).
  20. škrobátati, -am, vb. impf. 1) = škrobotati, C.; — 2) krabbeln, Jan.
  21. škrǫ́bati, -am, vb. impf. kratzen, C.; hörbar nagen (von der Maus), Lašče- Levst. (Rok.).
  22. škrǫ̑bəc, -bca, m. = skorocel, die Schafgarbe (achillea millefolium), C.
  23. škrǫ́biti, -im, vb. impf. = skrobiti, C.
  24. škrobọ̑t, m. = skrobot, die Waldrebe, C.; — das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), C.
  25. škrobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. schepern, klappern, rauschen, C.; zrnje v škatli škroboče, jvzhŠt.; dež škroboče, Let.; — pogl. škrabotati.
  26. škrobótəc, -tca, m. der Klappertopf (rhinanthus), Cig.; — das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), C.
  27. škrobótəlj, -tlja, m. das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), C.
  28. škrobǫ̑ti, f. pl. altes Gerümpel, C.
  29. škrobotíka, f. der Schlotterapfel, C.
  30. škrobotína, f. = srobotina, C.
  31. škrǫ́cəlj, -clja, m. = skorocel, die Schafgarbe, C.
  32. škrǫ̑čič, m. = škrocelj, skorocel, C.
  33. škróniti, škrǫ̑nem, vb. pf. = škropniti: kaplja škrone, C.
  34. škrǫ̑pəc, -pca, m. 1) der Tropfen, C.; — 2) der Spritz-, Strich-, Windregen, Ist.- Cig., M., C., ZgD.; — einzelne Regentropfen, Cig.; — der Sturmregen, Štrek.
  35. škropı̑łnica, f. 1) die Spritzkanne; — der Sprengwedel, Št., Notr.; — 3) = kropilnica, der Weihwasserkessel, C.
  36. škropı̑łnik, m. 1) der Sprengwedel, Cig., Jan., C.; — 2) = kropilnica, der Weihwasserkessel, Mur.
  37. škrópniti, škrǫ̑pnem, vb. pf. spritzen, C.
  38. škroptáti, -ȃm, vb. impf. spritzen, C.
  39. škrpę̑t, m. 1) der Pantoffel, Cig., Jan., BlKr.; — pl. škrpeti = stari, slabi črevlji, Cig.; — 2) der Schuhlappen, C.; — prim. it. scarpetta, kleiner Schuh.
  40. škrpétəc, -tca, m. dem. škrpet; der Schuhlappen, C.
  41. škrpétəlj, -tlja, (-təljna), m. 1) der Pantoffel, BlKr.; — 2) der Schuhlappen, C.; — prim. škrpet.
  42. škŕtati, -am, vb. impf. 1) knirschen; z zobmi š.; — kratzen: z nožem po krožniku š., Dol.; kritzeln, V.-Cig.; — mit einem stumpfen Werkzeug schnitzelnd ein knisterndes Geräusch hervorbringen, Mur., vzhŠt.; kaj s tem pipcem zmerom škrtaš! jvzhŠt.; miši škrtajo (kadar glodajo), jvzhŠt.; — (mit dem Hufeisen) rasseln, Npes.- Cig.; — knarren: kola škrtajo, Glas.; — kreischen ( v. siedendem Fett), Cig., M.; — schirken ( v. Vögeln), C.; ščinkavec škrta, Cig.; — 2) kerben, Cig., Jan.; — schartig machen: š. kose po kamenju in krtinah, Ahac.; — (Glasscheiben) abkneipen, abfiedern, V.-Cig.; — nagen, Jan.; — schnitzeln, Jan., C., Zora; — 3) geizen, kargen, M., C.; š. v dovoljevanju stroškov, SlN.
  43. škŕtav, adj. knickerisch, geizig, C.
  44. škŕtavəc, -vca, m. 1) človek, kateri škrta, Mur.; der Kritzler, Cig.; — 2) der Schnitzler, Zora; — 3) der Knicker, C.
  45. škŕtavost, f. der Geiz, C.
  46. škrtína, f. das Abschnitzel, Lašče- Levst. (Rok.); — š. kruha, ein Schnittchen Brot, C.
  47. škrtljàv, -áva, adj. knauserig, karg, Jan., C., Let.
  48. škrtljȃvəc, -vca, m. 1) der Schnitzler, Jan.; — 2) der Geizhals, der Knicker, Jan., C., Zora, vzhŠt.- Glas.
  49. škrtljávost, f. die Knauserei, der Geiz, C.
  50. škrtljìv, -íva, adj. knauserisch, geizig, Jan., C.
  51. škrzǫ̑bica, f. der Rainkohl (lampsana), C.; — nam. škrbozobica (?), C.; — prim. škrbinka.
  52. škržȃbəc, -bca, m. = skržabec, die Fledermaus, Mur., C., Glas., vzhŠt.
  53. škŕžən, -žna, adj. Kiemen-, Jan., C.
  54. škudẹ̑la, f. = skodela, die Schüssel, C.; — die Schale (an der Wage), Dalm.- Valj. (Rad).
  55. škúfa, f. 1) die Mütze ( zaničlj.), Lašče- Levst. (Rok.), Ig (Dol.); — 2) der Tannenzapfen, C.; — prim. it. cufia, Haube, Levst. (Rok.).
  56. škȗfka, f. 1) der Gipfel, C.; — 2) der Gallapfel, ogr.- C.
  57. škúla, f. 1) ploščnat kamen, Notr.- Levst. (Rok.); — 2) die Eisscholle, C.; — prim. 2. škulja.
  58. 1. škúlja, f. das Loch, C.; das Erdloch, Valj. (Rad); prilezli so kakor murni iz svojih škulj, LjZv.
  59. škȗlje, n. = malo kamenje po potu, C.; der Schotter, Št.
  60. škȗmpa, f. die Schelmerei, der Possen, C.; der Verdruss, die Verlegenheit, die man jemandem bereitet, Fr.- C.; — prim. češ. škumpa, Verweis.
  61. škȗmpati, -am, vb. impf. š. komu, jemandem einen Possen spielen, ihm Verlegenheit bereiten, C.
  62. škúmpav, adj. possenhaft, C.
  63. škúmpavəc, -vca, m. einer, der gerne jemandem einen Possen spielt, der Boshafte, der Schelmische, C.
  64. škvȃrt, m. das Naturell, das Temperament, Notr.- M., Slom.; oče in sin enacega škvarta, C.; — der Schlag, die Sorte, Cig.; trmo le-tega škvarta imenuje prekleto trmo, Jap. (Prid.); nisi tacega škvarta, da bi se zredil, Polj.; — die Race, Ig (Dol.).
  65. škvartáti, -ȃm, vb. impf. 1) viertheilen, C.; — 2) lisico š., den Fuchs prellen (škvertati), Cig.; — prim. it. squartare, viertheilen.
  66. škvórəc, -rca, m. der Star (sturnus), C., Z., Mik.; — prim. 1. škorec.
  67. škvŕčati, -ím, vb. impf. = cvrčati, C.
  68. šlabę̑dər, -dra, m. = slab, razhojen črevelj, der Latschschuh, die Schlappe, (šleb-) Cig., Jan., C.; — prim. šlapa.
  69. šlabę̑dra, f. der Pantoffel, C.
  70. šlapáti, -ȃm, vb. impf. in Schlappen gehen, schlappen, C., Z.; š. po razhojenem blatu, SlN.; — iz nem.
  71. šlápniti, šlȃpnem, vb. pf. schlappend treten, C., Bes.; vol je šlapnil muhi na nogo, Bes.
  72. šlapotáti, -ȃm, vb. impf. schlappend gehen, C.
  73. šlekedráti, -ȃm, vb. impf. stammeln, beim Reden mit der Zunge anstoßen, C., Dict.; težko govorim ino šlekedram, Jsvkr.; das r nicht recht aussprechen können, Ig (Dol.); — schnarren, ratschen, V.-Cig.
  74. šlépati, šlę́pljem, -páti, -pȃm, vb. impf. 1) mit den Fingern schnalzen, Rib.- M.; — 2) z dlanjo š., mit der flachen Hand schlagen, C.
  75. šlépniti, šlę̑pnem, vb. pf. 1) mit den Fingern schnalzen, Z.; — 2) ins Gesicht schlagen, C.
  76. šlę̑ta, f. die Gewohnheit, eine individuelle Eigenthümlichkeit, C., Z., BlKr.; ima tako šleto, BlKr.; kakove šlete je ta konj? BlKr.- Let.
  77. 1. šlẹ́va, f. der Speichel, der Geifer, C., Z.; — prim. it. saliva, Štrek. (Let.).
  78. 2. šlẹ́vast, adj. 1) feig, träg, C.; š. k dobremu, C.; — 2) blödsinnig, schwachsinnig, Cig.
  79. 2. šlẹ́viti, -im, vb. impf. 1) = vesti se kakor šleva: ohne Zweck herumschleichen oder sich zu schaffen machen, Cig., M., C., BlKr.; kod si šlevil vso noč? Gor.; kaj šleviš tam po grmovju? BlKr.- Let.; — = mečkati, unschlüssig sein, lavieren, Cig.; — š. se, sich wichtig machen wollen, ohne es zu können, Levst. (Rok.); — sich tölpelhaft stellen, Z.; — 2) das š nicht recht aussprechen, C.; ( prim. šlekati).
  80. 3. šlẹ́viti, -im, vb. impf. saufen, C., Jap. (Prid.); — pogl. žleviti.
  81. šlígniti, šlı̑gnem, vb. pf. = šlikniti, mit der Peitsche oder Ruthe schlagen, C.
  82. šljúta, f. eine tändelnde, erfolglos beschäftigte Person, C.
  83. šljútati, -am, vb. impf. langsam, schleichend gehen, langsam und erfolglos arbeiten, C.
  84. šljútav, adj. tändelnd, erfolglos arbeitend, C.
  85. šljútavəc, -vca, m. = šljutav človek, C.
  86. šmarčeváti, -ȗjem, vb. impf. na sv. Martina dan se gostiti, C.
  87. šmargę̑tica, f. neka trava po vinogradih, C.; neko jabolko, C.; neka zgodnja hruška, C.
  88. šmarję̑tnica, f. neka hruška, C.
  89. šmárnica, f. 1) der Hausrothschwanz (sylvia tithys), C., Frey. (F.), Erj. (Z.); — = taščica, das Rothkehlchen (sylvia rubecula), Cig., Hip. (Orb.), Frey. (F.); — 2) das Maiglöckchen (convallaria majalis); — 3) pl. šmarnice, die Maiandacht.
  90. šmènt, šmę́nta, m. = zlomek: šment in plent! Teufel! C.
  91. šmę̑ntrga, f. teuflisches Ding, SlGor.- C., Z.
  92. šmíga, f. der Aufputz, die Zier, C.; — der Schein: za šmigo kaj storiti, C., Z.
  93. 1. šmígati, -am, vb. impf. aufputzen, zieren, C., Z.
  94. šmígav, adj. wankend ( v. den Füßen), Hal.- C.
  95. šmígavəc, -vca, m. die Primel (primula veris), C.
  96. šmigljàv, -áva, adj. = šmigav, Hal.- C.
  97. šmihę̑lščnik, m. der Monat September, C.
  98. šmŕkati, šmȓkam, vb. impf. = smrkati, C.
  99. šmrkȃvs, m. ein Kraut, C.; = ščavje, der Sauerampfer (rumex), Notr.- Valj. (Rad).
  100. šmŕkəlj, -klja, m. = smrkelj, Habd.- Mik., C.

   20.501 20.601 20.701 20.801 20.901 21.001 21.101 21.201 21.301 21.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA