Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (20.901-21.000)

  1. šklátiti se, -im se, vb. impf. = ploditi se, C.
  2. šklavı̑n, m. ein Thier mit Hauzähnen, C.
  3. šklȃvsati, -am, vb. impf. = kavsati, C., Z., M.
  4. šklȃvsnik, m. der Hauzahn, Cig., M., C.
  5. šklávsniti, šklȃvsnem, vb. pf. = kavsniti, Z., C.
  6. šklefedráti, -ȃm, vb. impf. = šklefetati, C., Z.
  7. šklę́mfniti, šklę̑mfnem, vb. pf. 1) einen Knacklaut von sich geben: kljuka je šklemfnila, Zora; — 2) mit dem Finger schlagen, C.
  8. šklę́mpav, adj. hinkend, Št.- Vest., C., Trst. (Let.).
  9. šklę̑nsati, -am, vb. impf. knacken ( z. B. vom Gewehrhahn), Buče ( Št.)- C.
  10. šklę́nsniti, šklę̑nsnem, vb. pf. knacken: konj z nogo šklensne, das Pferd stößt mit dem Fuße an, Buče ( Št.)- C.
  11. šklepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klirren (o steklu, oknih), C., Jan.; klappern, C.; z zobmi š., Jurč., LjZv.; rasseln, C.; — prim. klepetati.
  12. šklésniti, šklę̑snem, vb. pf. = šklensniti: kobila z nogo šklesne, C.
  13. šklę̑vsati, -am, vb. impf. = šklesati, C.
  14. škǫ́ba, f. der Klinkhaken, C.; — prim. skoba.
  15. škǫ̑dla, f. = skodla, Mur., Jan., C., Slom.
  16. škodožȇljnica, f. die Schadenfrohe, C.
  17. škofı̑ndra, f. = škindra, C.
  18. škomȓda, f. = konj a. koza, ki jo o pustu jezdijo, C., vzhŠt.
  19. škomŕdati, -mȓdam, vb. impf. wackelnd gehen: pijanec škomrda, C.; — prim. mrdati se.
  20. škomŕditi se, -mȓdim se, vb. impf. die Stirne runzeln, ein finsteres Gesicht machen, C.
  21. škópəc, -pca, m. = skopec (Schöps), C., Valj. (Rad), Zora, BlKr.
  22. škọ̑pnat, adj. Schaub-; škopnata streha = s škopo krita slamnata streha, das Schaubdach, C., Dol.
  23. škọ̑pnik, m. 1) ein Bund Stroh, der Schaub; — 2) bajeslovno bitje, ki materam zanemarjene otroke jemlje, Poh.- Pjk. (Črt. 228.); ein nächtliches Gespenst, C.
  24. škoporẹ̑znica, f. die Strohschneidemaschine, die Häckerlingsbank, Cig., C., Nov., Kr.- Valj. (Rad).
  25. škǫ́rja, f., Dict., vzhŠt.- C., pogl. skorja.
  26. škorlȗp, m. = skorlup, die Kruste, Dict., C., Vrtov. (Km. k.).
  27. škorlúpa, f. = škorlup, C.
  28. škorlúpast, adj. krustig: š. sneg, škorlupasta zemlja, C.; — einer Kruste ähnlich: zelje je škorlupasto (kraus), jvzhŠt.; — škorlupasti (= kakor skorja trdi) črevlji, C.; — prim. skorlup.
  29. škorlupína, f. = škorlup, C.
  30. škǫ́rnja, f. 1) = škorenj, der Stiefel, Meg., Mur., Cig., Jan., C., Mik.; — 2) die Stiefelröhre, die Stiefelschaft, Hal.- C.; — 3) = der Stiefel einer Pumpe, Frey. (Rok.).
  31. škornjáča, f. die Stiefelröhre, C.
  32. škǫ̑rnjar, -rja, m. der Schuster, C., Ravn. (Abc.).
  33. škornječę̑dəc, -dca, m. der Stiefelputzer, Jan., C.
  34. škorǫ́celj, m. = skorocel, die Schafgarbe (achillea millefolium), C., Savinska dol.
  35. škorpijǫ̑novka, f. das Jakobskraut (senecio Jacobaea), C.
  36. škorȗp, m., C., pogl. škorlup.
  37. škrábati, -bam, -bljem, vb. impf. kratzen, schaben, nagen, Cig., Jan., Levst. (Rok.), ogr.- Valj. (Rad); miši škrabajo, Ljub.; s peresom š., Cig.; golob ne grize, ne škrablje, ogr.- Valj. (Rad); š. se po glavi, C.; — raspeln, V.-Cig.
  38. škrábəlj, -blja, m. die Schelle, C.
  39. škrábica, f. die Sammelbüchse, Notr.- Z.; der Klingelbeutel, C.
  40. škrȃblja, f. 1) die Schachtel, Mik.; — 2) die Schelle, C.
  41. škrabljȃvica, f. ein rauher, holperiger Weg, eine rauhe Gegend, C.
  42. škrȃbljəc, -bljəca, (-bəljca), m. neko jabolko, C.
  43. škrabljíca, f. 1) die Klapper der Kinder, C.; die Ratsche, Z.; — 2) der Klingelbeutel, Cig., C.
  44. škrábljič, m. die Schelle, C.
  45. škrábniti, škrȃbnem, vb. pf. kratzen, einen Ritz bewirken, ogr.- C.
  46. škrabǫ̑t, f. eine alte, schlechte Sache, C.; škraboti, das Gerümpel, alte Sachen, C.
  47. škrabótəlj, -tlja, m. 1) = škrabotec, Z.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- C.
  48. škrámbəlj, -blja, m. = krempelj, C.; jastreb ima na nogah krepke škramblje, ogr.- Valj. (Rad); — prim. škrabati.
  49. škrámbol, m. = škramola, ein hohler Baum, die Baumhöhle, Cig., C.
  50. škrȃmpati, -am, vb. impf. = škrabati, C.
  51. 2. škránja, f. 1) = skranja, der Kinnbacken, C.; — 2) pl. škranje = senci, die Schläfen, Notr.
  52. 2. škrȃpa, f. = škralup, skorlup, die Kruste, C.
  53. škrȃplja, f. der Regentropfen, C.
  54. škrȃtəc, -tca, m. dem. škrat; 1) = škrat; — 2) der Windwirbel, C., Ptujsko polje- Kres; — 3) der Haarwirbel, verfilztes Haar, C.; — (š. jezdi prašiča, če mu strče ščetine po hrbtu, C.); — 4) pisani š., die gezierte Schildwanze (cimex oleraceus), Erj. (Ž.).
  55. škrȃtək, -tka, m. dem. škrat; 1) der Kobold, Cig., Jan., C.; — 2) = škorpijon, Jan.
  56. 1. škȓbəc, -bca, m. 1) = škrbozobec, der Zahnlückige, Dict., Jan., Ig (Dol.); — 2) das Taschenmesser, M., C.; rudarski nož (der Grubentscherper), V.-Cig.
  57. škŕbica, f. dem. škrba; — die Drehorche (spiranthes), C.
  58. škrbı̑nəc, -nca, m. die Saudistel (sonchus oleraceus), Cig., Jan., C.
  59. škrbı̑nka, f. = škrbinec, die Saudistel (sonchus oleraceus), Cig., C., Medv. (Rok.); — die Kratzdistel (cirsium erisithales), Bistra pri Borovnici ( Notr.)- Erj. (Torb.); — der Rainsalat (lampsana communis), Glas.
  60. škrbótəlj, -tlja, m. neko jabolko, C.
  61. 2. škr̀c, škŕca, m. = škric, der Zipfel, Guts.; robec ima štiri škrce, zapŠt.- C.
  62. škrébati, -am, škrę́bljem, vb. impf. 1) kratzen, scharren, Notr.; — 2) klappern, schepern: zvon škreba, če je ubit ali oškrbljen, BlKr.; — 3) husten, C.
  63. škrę̑ben, m. eine Baumhöhle, in der sich das Regenwasser ansammelt, C., Gor.- Valj. (Rad); — prim. škramola.
  64. škrebetáča, f. der Klingelbeutel, C.
  65. škrebetár, -rja, m. der Klingelbeutelträger, C.
  66. škrebétəc, -tca, m. die Schelle, C.
  67. škrebetúlja, f. 1) die Klapper, Mur.; (als Vogelscheuche), C.; — 2) die Schnarrheuschrecke (acridium stridulum), Erj. (Ž.).
  68. škrebljáti, -ȃm, vb. impf. klappern, rasseln, C.; das Geräusch des Nagens, Beißens u. dgl. hören lassen: veverice, konji škrebljajo, kadar jedo, BlKr.; konji po trdi, kameniti cesti vozeč škrebljajo, BlKr.; Konjički škrebljajo in voz'jo težko, Slom.; schellen, C.
  69. škrebljíca, f. der Klingelbeutel, die Sammelbüchse, C.
  70. škrebọ̑t, f. = srobot, die Waldrebe, C.
  71. škrebótəc, -tca, m. die Kornblume (centaurea cyanus), Cig., C.
  72. škrémen, -ę́na, m., C., pogl. kremen.
  73. škrempljáč, m. eine Weinrebe mit Ranken, C.
  74. škreníca, f., Cig., C., pogl. skranjica.
  75. škrgàt, -áta, m. = škržat, C.
  76. škrgèt, -ę́ta, m. 1) das Schnarren, C.; — 2) die Schelle, Jan.; — 3) der Wachtelkönig (rallus crex), C.
  77. škrgòt, -óta, m. das Schnarren, C.
  78. škrgotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = škrgutati, C.
  79. škrgútanje, n. das Knarren, C.; — das Knirschen: zobno š., das Zähneknirschen, ogr.- C.
  80. škrgútati, -am, vb. impf. knarren, Guts., Jan., Cig.; vrata škrgutajo, C.; schnarren, Jan., C.; — knirschen, Habd.- Mik., Valj. (Rad).
  81. škríba, f. neka otročja igra, C.; — prim. škribati.
  82. škrı̑cman, m. ein Mann, der einen Herrenrock (suknjo na škrice) trägt, C., Lašče- Levst. (Rok.).
  83. škricǫ̑n, m. = škricman, C.
  84. škríla, f. = škril, skril, C., Z.
  85. škrílast, adj. = skrilast, schieferig, C., Z.
  86. škrı̑łəc, -łca, m. 1) der Felsbewohner, Cig.; — 2) tisti, ki po setvi škrili, C.
  87. škríliti, -im, vb. impf. 1) pflastern, C.; — 2) die aufgegrabene Erde mit dem Rechen gleich machen, Jan., C.; den gesäeten Samen durch Rechen in die Erde bringen, C., vzhŠt.; s prosom posejano njivo škrilijo, t. j. prekopavajo jo z motikami in posekavajo plevel, Dol.
  88. škrı̑lje, n. coll. das Pflastergestein, C.
  89. škríljevka, f. der Schotter, ogr.- C.
  90. škrı̑łnat, adj. = skrilnat, schieferig, C., Nov.; škrilnata streha, das Schieferdach, Cig.
  91. škrı̑łnik, m. der Schieferstein, C.
  92. škrílovje, n. coll. der Dachschiefer, C.
  93. škrı̑njar, -rja, m. der Verfertiger von Truhen, der Schreiner, Cig., Jan., C., BlKr.- Glas.
  94. škrípa, f. 1) ein knarrendes oder übhpt. ein schlechtes Taschenmesser, Mur., Mik.; — = stara skrinja, stare gosli, C.; — 2) škripe, bolečine v rokah po težkem delu, vzhŠt.
  95. škrípalica, f. 1) die Heiserkeit, C.; — 2) pl. škripalice = lesene črevljarske klešče, Dol.
  96. škrípati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) knarren; vrata, kolesa škripljejo; — na gosli š., auf der Geige kratzen, schlecht spielen; — knirren, knirschen; zmrzel sneg škriplje pod nogami; z zobmi škripati (od jeze); — schrillen, zirpen, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) = stiskati, kargen, C.
  97. škrípav, adj. 1) knarrend; škripav voz, Mur.; — knirschend, Mur.; — 2) karg, C., Št.- Z.
  98. škrípavəc, -vca, m. 1) ein schlechter Geiger, der Fiedler, Cig., M.; — 2) der Geizhals, der Knauser, Št.- Cig.; C.; — 3) die Hausgrille (gryllus domesticus), M., Gor.
  99. škrípavka, f. die Fiedel, C.
  100. škrípavost, f. die Kargheit, der Geiz, C.

   20.401 20.501 20.601 20.701 20.801 20.901 21.001 21.101 21.201 21.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA