Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (20.801-20.900)

  1. šentjȃkobščica, f. neka hruška, C.; neko jabolko, C.
  2. šę́pər, -pra, m. 1) das Holzscheit, Valj. (Rad); — die Stange, C.; — 2) der Spieß, C.; — das Reifende, C.
  3. šepę́riti se, -ę̑rim, vb. impf. = ščeperiti se, šopiriti se, C., Levst. (Rok.).
  4. šepę́sati, -am, vb. impf. hinken, C., SlN.
  5. šepę́sniti, -ę̑snem, vb. pf. hinkend fehltreten, C.
  6. šəpətȃvəc, -vca, m. der Flüsterer; — der Souffleur, Cig., C., nk.
  7. šəpę́tniti, -ę̑tnem, vb. pf. leise sagen, zuflüstern, C., Z., nk.; š. komu kaj na uho, Erj. (Izb. sp.).
  8. šę̑pkati, -am, vb. impf. ein wenig hinken, C.
  9. šę́pkav, adj. ein wenig hinkend, C.
  10. šəpljáti, -ȃm, vb. impf. halblaut und schnell hintereinander reden, flüstern, C., Lašče ( Dol.).
  11. šəpljàv, -áva, adj. lispelnd, leise sprechend, ogr.- C.
  12. šə̀pniti, šə̀pnem, vb. pf. flüsternd, lispelnd, leise sagen, C., nk.; šepnila je pred se, sie flüsterte vor sich hin, LjZv.; (pravilno bi bilo: šəpníti, šápnem, Cv.).
  13. šepúr, -rja, m. = šapur, vodir, Fr.- C.
  14. šestdesetı̑nski, adj. sexagesimal, Cig. (T.), C.
  15. šestę̑rəc, -rca, m. 1) der Hexameter, Zora; — 2) das Hexaeder, Jan., Cig. (T.); — 3) der Sextant, C.
  16. šestílọ, n. 1) = orodje, s katerim sodarji šesti del krožnega oboda določujejo, Mur.; der Zirkel, vzhŠt.- Mur., Kr., Št.- Cig., Jan., Cel. (Geom.), BlKr., Ist.; sabljasto š., der Bauchzirkel, Cig. (T.); — 2) psovka: der Narr, C.; — prim. šestar.
  17. šę̑stkati, -am, vb. impf. 1) = šestiti, Mur., vzhŠt.; — 2) zu sechs Schlägen dreschen, M., C.; zu sechs Schlägen hämmern, M.
  18. šę̑stnica, f. die Sext im Brevier, C.
  19. šestogȗbəc, -bca, m. der Blättermagen der Wiederkäuer, der Psalter, C., Lašče- Erj. (Torb.); turji š., Levst. (Zb. sp.).
  20. šestomèr, -mę́ra, m. der Hexameter, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
  21. šestoplòsk, -plǫ́ska, adj. sechsflächig, C.
  22. šestovílast, adj. lümmelhaft, Z.; albern, Dict.; thöricht, C.
  23. šestovı̑łəc, -łca, m. der Lümmel, Z.; = teleban, C.
  24. šestovíliti, -ı̑lim, vb. impf. wanken, wackelnd oder wankend einhergehen, Dict., C.; übhpt. ungeschickt einhergehen, LjZv.
  25. šestovílọ, n. 1) = šestilo, der Zirkel, Z., Hip. (Orb.); — 2) der Dumme, C.
  26. šəšúriti se, -ȗrim se, vb. impf. = šušuriti se, sich sträuben (von Haar, Federn), C.; — = šopiriti se, C.
  27. šeták, adj. = tak, zapŠt.- C.
  28. šę́tati se, -tam, -čem se, vb. impf. spazieren, luftwandeln, Mur., Dol.- Cig., Jan., C., Mik., ogr., kajk., BlKr., nk.; Kraljič se po kamri šeta, Npes.-K.; kokot se šeta po dvoru, ogr.- Valj. (Rad); Po stezi se šeče bela žena, Npes.-Vraz; (= šetati, Mur., Cig., Jan.).
  29. šetováti, -ȗjem, vb. impf. eilen, sich beeilen, ogr.- Mik.; š. za kom, C.; žeden jelen šetuje k vretini, ogr.- Valj. (Rad); — sich bemühen, sich angelegen sein lassen, ogr.- C.; deco srečno i blaženo učiniti šetujejo, ogr.- Valj. (Rad).
  30. šetrȃjka, f. = šatrajka, šatraj, C.
  31. šę́va, f. die Schräge, Mik.; po ševi, schräge, schief, jvzhŠt.; — ( prim. našev [ nam. na ševo], schräge, Jan.; po ševem [ nam. po ševi], C.).
  32. šəvkínja, f. die Nähterin, C.; (šivk-, Meg.).
  33. šíbək, -bka, adj. 1) biegsam, Dict., Mur., Cig., Jan., C., Dol.; šibko drevo, šibka deska; — 2) schlank, dünn, Mur., Cig., Jan.; — 3) zart, schwach; šibka rastlina; šibko dete; šibek mladenič, šibka dekla, šibko vino, Ip., Soška dol.- Erj. (Torb.); Salomon je še mladenič in šibak, Dalm.; — 4) v šibke mi gre, es geht mir knapp, schlecht, Savinska dol.- DSv.; v šibkem, knapp, C.
  34. šibẹ́ti, -ím, vb. impf. schwach werden, C.
  35. šibı̑nje, n. coll. die Ruthen: bes. die zu einem Besen verbundenen Ruthen, Z., C.
  36. šibı̑nka, f. = šibina, C.
  37. šibíti, -ím, vb. impf. 1) biegen, M., C., Z.; "to drevo se ti uže ne da šibiti", rekše, ne da se upogniti, ker je uže predebelo, Ip.- Erj. (Torb.), Savinska dol.; šibiti se, sich biegen; brv se šibi pod težo; drevo se šibi pod snegom, od sadja; strop se šibi, der Plafond senkt sich; — kolena se mu šibe, die Knie wanken; — 2) schwach machen, Z.; delo me šibi, C.
  38. šı̑bka, f. 1) langes, dünnes Stück eines Metalls, die Barre: železo v šibkah, das Stabeisen, Cig. (T.); železne šibke, eisernes Fenstergitter, Vrt.; — 2) der Gewehrladstock, C.
  39. šı̑bnik, m. aus Ruthen geflochtener Korb, C.
  40. šibnjáča, f. aus Ruthen geflochtener Korb, C.
  41. šibotı̑nje, n. = šibovje, C.
  42. šíbotje, n. = šibovje, C.
  43. 1. šíja, f. 1) der Nacken, das Genick, Cig., Jan., BlKr.- Mik., Koborid- Erj. (Torb.); — die dicke, harte Nackenhaut der Ochsen, Mik., BlKr.; — 2) der Hals, Jarn.- Mik., Cig., Jan., C., Rez.- Baud., Poh.; — 3) pl. šije, der Vorbau vor dem Kellereingange, der Kellerhals, Jan.; (šija, V.-Cig.); — 4) pl. šije, das Stiegengehäufe, Jan.; — 5) das Gewölbe vor der Ofenöffnung in der Küche, meist als Selchraum benützt, M.; = pl. šije, Dol.; — das Rauchgewölbe über dem Schmelzofen, Cig.; — 6) š. na desnem, levem boku ladje, der Steuerbord-, Backbordhals, DZ.
  44. šı̑jnjak, m. 1) = šija 1), der Nacken, Mur., Cig., Jan., C., Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol., jvzhŠt.; — 2) der Hals, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Vrt.; — = meso ob šijnjaku, das Halsstück, Cig., C., Dol.
  45. šijnjakovína, f. der Nackentheil, der Halstheil (des Fleisches, der Haut), Mur., Cig., Jan., C.
  46. šíkara, f. das Dickicht, das Gestrüpp, C., Lož ( Notr.)- Erj. (Torb.); iz gozdov in šikar so volkovi prišli, SlN.
  47. šílast, adj. ahlenförmig, pfriemenförmig; — spitzig, Cig., Jan., M., C., nk.; — šilasto gledati, feindselig blicken, Z.
  48. šı̑łək, -łka, m. ein längliches, rundes, spitziges Ding, C.
  49. šilovína, f. coll. 1) die Nadeln der Nadelhölzer, Nov.; — 2) der Nadelholzwald, C.
  50. šı̑lovje, n. coll. 1) die Nadeln des Nadelholzes, Kor.- Jarn. (Rok.), C., Nov.; naše šilovje je zmerom zeleno, Glas.; — die Nadelstreu, Jan.; — 2) der Nadelholzwald, Cig., Jan., C.
  51. šíniti, šı̑nem, vb. pf. = šibniti; 1) biegen, C.; — š. se, sich biegen, C.; veja se je šinila, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen, dahinschießen: miš je šinila po sobi; kakor blisk šine konj z vozičem po gladkem potu, Jurč.; Juda je šinil pred druhaljo, Burg.; — kvišku, po koncu š., schnell aufspringen; kri šine iz rane, das Blut schießt aus der Wunde hervor; kri mi šine v glavo; — misel šine v glavo; — 3) schlagen, C.; po ustih ali za uho koga š., Trub.
  52. šı̑pək, -pka, m. die Heckenrose, die Hagebutte (rosa canina), Mur., Tuš. (R.); — vrtni, pitovni š., die Gartenrose, C.; — prim. 2. ščipek.
  53. šípina, f. neka vinska trta, M., C., Z.; — prim. šipon.
  54. šípkovəc, -vca, m. der Hagebuttenstrauch, der Hundsrosenstrauch, C., Z.
  55. šípkovje, n. coll. das Hundsrosengesträuch, C.
  56. šı̑pnik, m. neka rdeča goba, C.
  57. šipolína, f. neka vinska trta, M., C.; — prim. šipon.
  58. šipǫ̑n, m. neka vinska trta: der Mosler, M., C., Trumm., vzhŠt.; — menda nam. ščipon; prim. poščipati.
  59. šípovje, n. der Hagebuttenstrauch, C.
  60. šı̑r, m., C., M., pogl. ščir.
  61. šírja, f. = širina, die Breite, Jarn., Kor.- Cig., Jan., C., Mik.
  62. širǫ̑čka, f. die breite Axt, das Breitbeil, Mur., Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), Savinska dol., BlKr.
  63. širǫ̑kica, f. = širočka, C., Rib.
  64. širokopę́riti se, -pę̑rim se, vb. impf. sich hoffärtig benehmen, prahlen, prunken, Cig., C., Z.
  65. širokoramàt, -áta, adj. breitschulterig, C.
  66. širokoústiti, -ȗstim, vb. pf. großsprechen, prahlen, Jan.; saj vem, da le širokoustiš, Levst. (Zb. sp.); nav. š. se, C., Ljub., Gor., nk.
  67. širokovẹ́stnost, f. der Laxismus, C.
  68. širókovica, f. neko jabolko, C.
  69. šı̑roma, adv. in die Breite, C.; — weit und breit, weit herum, C., — weit voneinander, Ravn.- Cig.; roke š. držati, C.; duri so š. odprte, Z.; vse gre široma (= narazen), BlKr.
  70. šı̑šək, -ška, m. 1) der Schädel, C.; — 2) = močan tilnik, BlKr.
  71. šı̑ška, f. 1) der Gallapfel: hrastova, cerova š.; ni šiške vredno, Trub.; — = skipek, die Knopper, C., Kras, BlKr.; toča, rogljata kakor šiške, LjZv.; — 2) der Knöchel, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; — 3) der Drischelstielknopf, C.; — eine runde Erhöhung (Buckel), Cig.; — die Lehre am Seilerzeug, Cig.; — 4) die Pfanne ( mech.), Cig. (T.); die Zapfenpfanne, das Zapfenloch bei der Welle, V.-Cig.; v šiški, ki je v polico vdolbena, vrti se po koncu stoječi železni drog, ki gornji mlinski kamen nosi, Ig (Dol.), jvzhŠt.; — die Gelenkpfanne, Mur., V.-Cig.; — 5) das weibliche Glied, Notr.; — 6) das Knopfloch, C.; — die Schlinge, die Masche, C.; — das Öhr am Knopf, C.; — 7) die Wassernuss (nux aquatica), Ponikva (Št.)- Pjk. (Črt.).
  72. šiváč, m. 1) der Schneider, Z.; — 2) der Schneidervogel, C.
  73. šiváčji, adj. Näh-: šivačja igla, C.
  74. šívanica, f. = šivanka, Guts.- Cig., Jarn., Jan., C., M., KrGora- DSv.
  75. šivȃnkast, adj. nähnadelartig, C.
  76. šivár, -rja, m. der Näher, der Schneider, Cig., Jan., C., Levst. (Zb. sp.), nk.; — ( der Schuster, C.).
  77. 1. šívati, -am, vb. impf. 1) nähen; — skakoma š., mit losen Stichen nähen, Cig.; = po zajčje š., V.-Cig.; — 2) šiva mi po glavi, es sticht mich im Kopfe, Z.; — šiva mi, ich habe Angst, vzhŠt.- C.; — 3) dež šiva, es regnet mit feinen, dünnen Strahlen, Lašče- Levst. (Rok.).
  78. šı̑vəc, -vca, m. 1) = šivar, C.; der Schuster, Dol.; — 2) der Schneidervogel, Šol.
  79. škȃbica, f. 1) die Haftel, C.; — 2) das Knopfloch, BlKr.- Let.
  80. škafíca, f. das Schaffel, Cig.; ein breites und niederes Schaff, Mur., C.
  81. škája, f. vom glühenden Eisen beim Schmieden abspringende Schuppen, der Hammerschlag (Sinter), Cig., Jan., Nov.; nav. pl. škaje, Cig., C., Gor.; — prim. skaje in it. scaglia di ferro, Hammerschlag.
  82. škakljìv, -íva, adj. kitzlich, heikelig, Dol.- Cig., C.
  83. škȃlički, adv. quer, C.; — prim. poškalički.
  84. škȃłnica, f. = škalba, C., Kras- M.
  85. škȃmlja, f. neka stolica, Mariborska ok.- C.; — der Schemel, C.; škamlje tvojim nogam, Krelj; — prim. stsl. skamija, stvn. scamal, nem. Schemel, lat. scamnum, C.
  86. škànt, škánta, m. das Musikinstrument, besonders die Geige, Kr.; — prim. Discant = hohe Stimme, C.
  87. škȃntar, -rja, m. der Musikant, C.
  88. škȃrjar, -rja, m. der Scherenschmied, Cig., C.
  89. škȃrje, škarij, f. pl. 1) die Schere; — 2) ein scherenförmiges Ding: die Schere an der Kinnlade der Pferde, Cig.; — der Kloben an einer Wage, Cig.; — die Wagenschere, C.; — die Deichselgabel, Cig., Jan.; — die Kreuzbalken im Dachgerüst, das Schergerüst (auch bei Brücken u. dgl.), Z.; streha na š., der Scherendachstuhl, Gor.; — die Schienenruthe hinter den Kammblättern am Webstuhl, Cig.; — = perotnice pri kolovratu, C.; — prim. stvn. skari ( pl.), Mik. (Et.).
  90. škədə̀nj, -dnjà, m. = skedenj, C., Mik.
  91. škəgə̀nj, -gnjà, m. = skedenj, C., ogr.- Mik.
  92. škę̑glič, m. der Stieglitz (carduelis), ogr.- C.; — prim. ščegljec.
  93. škę́titi se, škę̑tim se, vb. impf. stutzig sein; konj se šketi, Cig., Z.; Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.); — widerspenstig sein, sich sträuben, sich weigern, Cig., Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.); — zaudern, C.; — prim. šketljiv.
  94. škı̑ndra, f. der Steinsplitter, C., Erj. (Min.), Turjak, Ig (Dol.)- Erj. (Torb.); — ein geringes Quantum einer Sache, C.; — prim. it. ( dial.) scienza, Splitter, Štrek. (Arch.).
  95. škindráti, -ȃm, vb. impf. in Splitter zerschneiden o. zerhauen: š. in rezati, š. peč (= pečino), C.
  96. škínja, f. ( nam. šəvkínja), die Nähterin, C., Soška dol.- Erj. (Torb.).
  97. škı̑r, -ı̑, f. = šker, vzhŠt.- C.
  98. šklȃbati, -am, vb. impf. in großen Schuhen einhergehen, C.
  99. šklabǫ̑t, f. eine schlechte, alte Truhe, Cig.; nav. pl. šklaboti, das Geraffel, alte Sachen, C.
  100. šklȃta, f. das Gerümpel, Cig., SlGor.- C.

   20.301 20.401 20.501 20.601 20.701 20.801 20.901 21.001 21.101 21.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA