Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (20.701-20.800)

  1. šátravəc, -vca, m. der Zauberer, vzhŠt.- C.
  2. šátravka, f. die Zaubrerin, vzhŠt.- C.
  3. šátriga, f. die Hexe, C.
  4. šatrı̑ja, f. die Zauberei, Mur., M., C.
  5. šátringa, f. = šatrija, ogr.- C., Mik.
  6. šátriti, -im, vb. impf. 1) zaubern, hexen, C.; — 2) š. na kaj, in abergläubischer Weise auf etwas halten: na kak dan š., n. pr. na vtorek, češ, da se ne sme ob vtorkih poročati, C.
  7. šávrav, adj. mit verkrümmten Füßen, C.
  8. šávsniti, šȃvsnem, vb. pf. schnappen; pes, riba, prašič, jastreb šavsne po čem; — prim. kavsniti, C.
  9. ščápəc, -pca, m. dem. ščap; das Stäbchen, Valj. (Rad); — der Ladstock, C., (šapec), Jan., vzhŠt.
  10. ščapı̑n, m. ein elender (zerlumpter) Kerl, Mur., C., Met.; — der Fratz, C.
  11. ščapı̑nəc, -nca, m. der Fratz, C.
  12. ščapǫ̑n, m. der Knüttel, C.
  13. ščàv, ščáva, m. 1) wilder Sauerampfer, C.; konjski š., englischer Spinat (rumex patientia), Medv. (Rok.); — 2) das Kräutig von Rüben, Rettig u. dgl., C.; — 3) das Spülwasser, ( eig. dünnes Schweinefutter), Valj. (Rad).
  14. ščáva, f. 1) = ščav 1), der Sauerampfer, C.; — 2) gekochtes, dünnes Schweinefutter, C.; — das Spülicht, Mik., vzhŠt.
  15. ščȃvəc, -vca, m. der Ampfer (rumex), C.
  16. ščȃvlja, f. 1) ščavje 1), Jan. (H.); (ščavja, Rez.- Baud.); — 2) gekochtes Schweinefutter, C.
  17. ščȃvlje, n. = ščavje 1), C.
  18. ščȃvnik, m. = ščavnjak, C.
  19. ščȃvnjak, m. = vedrica, v kateri svinjam jesti nosijo, C., vzhŠt.; das Spülichtschaff, Valj. (Rad).
  20. ščè, adv. = še, Vest., Rez.- Baud.; (štje, Rez.- C.).
  21. ščəbèt, -bę́ta, m. das Geschwätz, das Gelispel, Jan., C.
  22. ščəbətáti, -etȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. 1) zwitschern, C.; ptički ščebetajo, Vrt., Zv.; — 2) schwatzen, plaudern, Mur., Cig., Mik., Štrek., Cv.
  23. ščəbljáti, -ȃm, vb. impf. flüstern, lispeln, raunen, Jan.; — schwätzen, C.
  24. ščedı̑łnica, f. die Sparcasse, C., DZ.
  25. ščedljívost, f. die Sparsamkeit, C., Vrt.
  26. ščəgətȃvčək, -čka, m. dem. ščegetavec, C.
  27. ščəgətȃvəc, -vca, m. der Kitzler bei den weibl. Genitalien (clitoris), Cig., Jan., C.
  28. 2. ščekáti, -ȃm, vb. impf. kläffen: mladi psi ščekajo, Z.; — winseln, jammern, C.
  29. ščəmẹ́ti, -ím, vb. impf. brennenden Schmerz verursachen, Mur., Cig., Jan., C., Dol., jvzhŠt.; (o bolečini, katero kdo čuti, kadar ga kaj uščane ali uščipne: ščemi me), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. ščepeti.
  30. ščénčič, m. dem. ščenec; das Hündchen, Dict., C.
  31. 2. ščə̀p, ščəpà, m. 1) vseh pet prstov s konci zloženih: naredi ščep! lege die Finger kegelförmig aneinander! Malhinje- Erj. (Torb.); — 2) = ščip, der Vollmond, Cig. (T.), Žnid.; ( eig. der Mond in 3/4 Phase, C.); — 3) = vol, ki ima na glavi belo liso v podobi lune, Tolm.- Erj. (Torb.).
  32. 2. ščəpíca, f. die Kniescheibe, C.; — prim. 2. ščep.
  33. ščépniti, ščę̑pnem, vb. pf. š. tobaka, eine Prise Tabak nehmen, C.
  34. ščę̑r, m. ime raznim rastlinam, Erj. (Torb.); zeleno je, kakor ščer, Dornberg- Erj. (Torb. = Let. 1883, 253.); ščera dajo živini, kadar se ji voda zapira, Dol.; — der Portulak (portulaca), C.; — prim. ščir.
  35. 2. ščę̑r, -ı̑, f. die Sandbank, C.; — prim. čer.
  36. ščę̑t, -ı̑, f. 1) die Bürste; gost, kakor š., Gor.; ima lase, kakor ščet, Gor.; razdrasana je, kakor ščet, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Distel, Cig., Kras- Mik.; bes. die Kratzdistel (dipsacus silvestris), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.); — 3) das Palissadenwehr an einem Flusse oder Bache, ein Piloten- oder Pfahlwerk, C., vzhŠt.
  37. ščetȃlje, n. die Kardendistel, ogr.- C., Mik., Raič ( Nkol.).
  38. ščetȃljevəc, -vca, m. = ščetaljka, C.
  39. ščetȃljka, f. die Weberkarde, C., Kr.- Valj. (Rad).
  40. ščetálọ, n. der Striegel, C.
  41. ščetár, -rja, m. der Bürstenmacher, der Bürstner, Cig., Jan., C.
  42. ščetíca, f. dem. ščet; 1) das Bürstchen, Levst. (Zb. sp.); die Bürste, Cig., Jan., Gor.- M.; — 2) der Borstpinsel, Cig., Kast.- C., LjZv.; — 3) ščetice, die Hörner- o. Büschelkrankheit der Bienen, (šet-), Cig.; — 4) die Karde (dipsacus fullonum, d. silvestris), Dict., Cig., Jan., Erj. (Torb.); = pl. ščetice, vzhŠt.; tudi: die Distel (carduus), Erj. (Torb.); z mejmašnimi ščeticami je dobro kravi oteklo vime počesati, Lašče- Levst. (Rok.).
  43. ščetinjáča, f. das Schwein, C.
  44. 1. ščę́titi, -im, vb. impf. 1) abbürsten, Mur., Dol.- Cig., Jan.; — 2) Faschinen an Abhängen legen, Flusswehre machen, C.; — 3) š. se = ščetiniti se, Z.
  45. ščę̑tka, f. dem. ščet; 1) das Bürstchen; die Bürste, Cig., Jan., DZ.; — 2) der Pinsel, C., nk.; — 3) der stachelige Kopf, z. B. des Stechapfels, der Weberkarde u. dgl., C.; — 4) die Karde (dipsacus), Cig.
  46. ščę́tkovəc, -vca, m. die Eberwurz (carlina acaulis), C.
  47. ščetúlja, f. das Borstengras (nardus), Z.; — ajda š., das Heidekorn mit reichlichem Schopf, vzhŠt.- C.
  48. ščę̑vkati, -am, vb. impf. kläffen, Jan., C.
  49. ščı̑p, m. 1) der Kniff, der Zwick, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) die Prise, Rib.- Mik.; — 3) der Vollmond; ščip je; o ščipu; luna gre v ščip, je v ščipu, der Mond ist voll, Cig.; prim. 2. ščep 2); — 4) neka vinska trta: der Mosler, Radgona ( vzhŠt.)- C.; ( prim. šipon).
  50. ščipáča, f. die Kneipzange, die Rupfzange, C.
  51. 1. ščípalica, f. 1) die Kolik, C.; — 2) pl. ščipalice, die Zwickzange, Jan.
  52. 2. ščipalica, f. = 2. ščipek, C.
  53. ščipȃłnica, f. 1) orodje, s katerim se ščiplje, C.; die Zwickzange, Cig., Jan.; — 2) die Krebsschere, Cig., Jan.; — 3) der Rebenstecher (rhynchites betuleti), Cig.
  54. ščipȃvəc, -vca, m. 1) der Zwicker, Cig., Jan.; — 2) der Scorpion, Guts.- Cig., C., Erj. (Ž.), Navr. (Let.); — ščipavci, die Scorpione (scorpionida), Erj. (Ž.); — ščípavec, Erj. (Ž.).
  55. ščipȃvka, f. 1) die Zwickerin, Cig.; — 2) na koncu preklana palica, s katero se meče kamenje, der Schleuderstab, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.); — s ščipavko se prijemajo tudi ježice, GBrda; — 3) die Krebsschere, Guts., C.; — 4) pl. ščipavke, die Zange, Guts.; — 5) = strigalica, Notr.; — 6) neka smokva, od nje kože ščepe (peko) ustna, Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  56. ščı̑pəc, -pca, m. 1) das Kneipwerkzeug, die Kneipe, Jan.; — die Kneipzange, C.; — die Lichtputze, die Lichtschere, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 2) = ščipavec, der Scorpion, Jan.; — 3) = 2. ščepec 1), der Fingerspitzengriff, Štrek.; za dober ščipec dlake, Str.; za ščipec zabelje, Zv.
  57. ščı̑pnik, m. neka užitna goba, C.
  58. ščı̑r, m. der Fuchsschwanz, der Amarant (amarantus), vzhŠt.; das Meieramarantkraut (amarantus blitum), Hlad., Goriška ok., Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); = rdeči ščir, Tuš. (B.); ( prim. hs. štir); — das Bingelkraut (mercurialis annua), C., Valj. (Rad).
  59. 1. ščı̑rəc, -rca, m. = čiraj, das Geschwür, C.
  60. 2. ščı̑rəc, -rca, m. = ščir, der Amarant, C.
  61. ščı̑rək, -rka, m. dem. ščir, der Amarant, C.
  62. 1. ščı̑rič, m. = ščir, der Amarant, vzhŠt.- C.
  63. 2. ščirìč, -íča, m. die Weingrille, vzhŠt.- C.; — prim. čirič.
  64. ščirı̑čək, -čka, m. dem. 2. ščirič; die Weingrille, C., Mik.
  65. ščírovəc, -vca, m. das Geschwür, Rez.- C. ( Vest.); — prim. ščirjevec 1).
  66. ščírovnik, m. = ščir, das Bingelkraut (mercurialis annua), C.
  67. ščìt, ščíta, m. 1) der Schild, Guts., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Trub., Dalm., Rog., nk.; — 2) čelni ščit, der Vorgiebel, V.-Cig.; — 3) die den Zettel schützende Scheibe am Weberbaume, V. ( Rib.)- Cig.; — 4) = lesa, die Darrhürde, die Darre, vzhŠt.- C.; — ščít, Cv.
  68. ščı̑tar, -rja, m. der Schildträger, Jap.- C.
  69. ščı̑tək, -tka, m. dem. ščit; das Schildchen, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Dalm.- Valj. (Rad); — š. pri ključanici, Cig.; — naprsni š. = naprsnik, das Brustblatt, C.; — naddurni š., der Thürgiebel, Cig.
  70. ščȓb, ščŕba, adj. schartig, C.
  71. ščŕba, f. 1) die Scherbe, Mur.; — 2) die Scharte, Jan., C., Mik.; — 3) die Zahnlücke, Mur.; — prim. škrba.
  72. ščrbálọ, n. 1) das Ausschartungseisen bei den Kürschnern, Cig.; — 2) der Striegel, C.
  73. ščrbánja, f. 1) die Scherbe, Mur.; — 2) die Scharte, vzhŠt.- C.; — 3) die Zahnlücke, Mur., Cig., vzhŠt.- C.
  74. ščrbánjast, adj. 1) schartig, M., C.; — 2) zahnlückig, M.
  75. ščrbánjav, adj. 1) schartig, C.; — 2) zahnlückig, Mur.
  76. ščŕbast, adj. 1) schartig, C.; — 2) zahnlückig, C.
  77. ščŕbav, adj. 1) schartig, C.; — 2) zahnlückig, C.
  78. ščŕbəc, -bca, m. die Hirschwurz, das Hirschheil (peucedanum cervaria), C.
  79. ščrbína, f. 1) die Scherbe, Mur.; — 2) die Scharte, Cig., M.; — die Ritze, C.; — 3) die Zahnlücke, Mur., Cig., Jan.
  80. ščrbínast, adj. 1) schartig, Mur.; ščrbinasta skala, schartiger Felsen, C.; — 2) zahnlückig, Mur., C.
  81. ščrbínav, adj. zahnlückig, Mur., C.
  82. ščŕbiti, -im, vb. impf. 1) ausbrechen, schartig machen: lonec š., C.; — 2) verringern: šč. dohodke, C.
  83. ščrblják, m. ein angebrochener Topf, C.
  84. ščŕbljav, adj. 1) schartig, Mur., C.; — 2) zahnlückig, Mur., C.
  85. ščŕbljavost, f. 1) die Schartigkeit, C.; — 2) die Zahnlückigkeit, C.
  86. ščrbozòb, -zǫ́ba, adj. zahnlückig, C.
  87. ščúkast, adj. 1) schlank, dünn, C., Z.; — 2) ščukasto gledati, scharf anblicken, C.
  88. ščúkovec, -vca, m. der Kaiman (alligator), C.
  89. ščȗljək, -ljka, m. = rilj, ein abgesägtes Stück vom Baumstamm, Hal.- C.
  90. ščúrčək, -čka, m. dem. ščurek; = čirič, die Weingrille, Nov.- C.
  91. ščúrič, m. = čirič, die Weingrille, Nov.- C.
  92. ščuvȃj, m. der Hetzer, Jan., C., Levst. (Nauk).
  93. šebę́dər, -dra, m. = šveder 1), C.
  94. šę́dəm, -dma, m. der Wald, Guts.; schlagbarer Buchenwald ( nam. ščedem?), Meg.- Valj. (Rad); — (tudi krajno ime na Št.; prim. ščedeti in nem. "Schonung" in "Park" iz lat. parcus, C.).
  95. šéga, f. 1) der Brauch, die Sitte; kolikor krajev, toliko šeg, Npreg.- Jan. (Slovn.); — šego vedeti komu, jemandes Laune kennen, C.; svoje šege biti, launenhaft sein, C.; — die Mode, Cig., Jan.; mož po šegi, Cig.; — 2) die Schlauheit: to vam hote s šego ino zlobo nagoditi ("mit falschen Tücken"), Krelj.
  96. šegáriti se, -ȃrim se, vb. impf. š. se iz koga, jemanden zum Besten haben, ihn foppen, C., vzhŠt.
  97. šegàv, -áva, adj. 1) klug, pfiffig, schlau, Habd.- Mik., Dict., Cig., Jan., Dalm. (Reg.); k temu hudič šegavo pomaga ("meisterlich"), Krelj; šegavo komu v oči gledati, Zv.; čudno in šegavo ravnati s kom, Dalm.; šegavo govorjenje Ciceronovo, ("meisterliche Sprache"), Krelj; — 2) witzig, Cig., Jan., BlKr.- Mik., nk.; tudi: šégav, BlKr.- Erj. (Torb.); — 3) = nagajiv, vzhŠt.; — 4) launenhaft: šegav kakor vreme, C.
  98. šegávost, f. 1) die Klugheit, die Schlauheit, Dict., Cig., Jan., C., Krelj; — 2) die Launenhaftigkeit, C.
  99. šeják, m. der Froschbiss (hydrocharis), Medv. (Rok.), (šejek), C.
  100. šemígati, -am, vb. impf. wackelnd, hinkend gehen, Hal.- C.

   20.201 20.301 20.401 20.501 20.601 20.701 20.801 20.901 21.001 21.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA