Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (20.601-20.700)

  1. sviloprę̑jka, f. 1) = svilopredka, svilopredica, Jan.; — 2) die Seidenraupe, Cig., Jan., Nov.- C., nk.
  2. svilorùn, -rúna, adj. mit seidenartigem Vlies, seidenwollig, Cig., C., Levst. (Zb. sp.); — hs.
  3. svı̑łstvọ, n. die Seidenindustrie, der Seidenbau, die Seidenspinnerei, Jan., C., Vrt.
  4. svinčę́nəc, -nca, m. das Bleierz: beli, črni, rumeni, zeleni s., das Weiß-, Schwarz-, Gelb-, Grünbleierz, C., Cig. (T.), Erj. (Min.).
  5. svinčeníca, f. 1) das Senkel, C.; — 2) = svinčenka, Šol.
  6. svinčeník, m. 1) das Reißblei, Cig., Nov.- C.; — 2) das Bleisiegel, DZ.
  7. svinčę́nka, f. die Bleikugel, Jan., C., nk.
  8. svínəc, -nca, m. das Blei; žgani s., die Bleiasche der Töpfer, Cig.; — (vodomerni) s., das Senkblei, Guts., V.-Cig.; — das Schießschrot; zajcu svinca zagnati v glavo; — bledi s., das Zinn, C.
  9. svinę̑tina, f. das Schweinefleisch, C.
  10. svinína, f. 1) das Schweinefleisch; kuhana, pečena s.; — 2) das Schweinsfell, das Schweinsleder; — 3) das Schweinevieh, C.; — 4) das Schweinefutter, Polj., Savinska dol.
  11. svinjáča, f. = velika svinja, C., Z.
  12. svinják, m. 1) der Schweinestall; — 2) svı̑njak, der Schweinekoth; — 3) svı̑njak, das Ferkelkraut (hypochaeris), Cig., C.
  13. svinjárək, -rka, m. dem. svinjar; 1) ein kleiner Schweinehirt; — 2) eine Art Vogel, Fr.- C.
  14. svinjerę́ja, f. die Schweinezucht, Cig., Jan., C.
  15. svinję̑tina, f. = svinetina, das Schweinefleisch, C., nk.; — ( hs.).
  16. svı̑njka, f. dem. svinja; 1) das Schweinchen, Cig.; — 2) svinjko uganjati, ein Spiel mit einem hölzernen Ball (svinjka), C., Levst. (M.); tudi: svinjko loviti, Levst. (M.); svinjko biti, Z., Kr.; — 3) der Frosch (im Bergbau), Cig.; — 4) morska s., der Tümmler (delphinus tursio), pozemna s., das Erdferkel (orycteropus), Erj. (Ž.); — das Meerschweinchen (cavia cobaya), Cig.; = morska s., C.; — 5) die hochstengelige Erdbeere (fragaria elatior), Medv. (Rok.).
  17. svı̑njščak, m. 1) der Schweinekoth, Mur., Cig., Jan.; — 2) svinjščák = svinjak (Schweinestall), Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — 3) svinjščák = lonec za svinjsko kuho, Fr.- C., Notr.
  18. svı̑njščina, f. = svinjsko meso, SlGor.- C.
  19. svírati, -am, vb. impf. pfeifend musicieren, schalmeien, Jan., C.; die Hirtenflöte blasen, M.; — Musik machen, musicieren, spielen, nk.; — hs.
  20. svísli, f. 1) der überhangende Theil des Dachbodens an der Giebelseite, das Dachgesimse, C., Št., Notr.; — 2) an der Außenwand des Hauses angebrachtes Stangenwerk, um daran Kukuruz, Fisolen u. dgl. zum Trocknen aufzuhängen, Mur., C.; — 3) der oberste inwendige Theil des Dachraumes, Savinska dol., Prim.; — 4) der Strohboden, meist an oder über der Dreschtenne angebracht: mlatiči pomečejo premlačeno in zmedeno slamo skozi vrata s skednja v svisli, Kamnik; pastir se zarije v slamnate svisli, Kod. (Mar.); — = senica, der Heuboden (navadno del drugega poslopja), Dol., Gor.; — = senica na oddaljenem travniku, Idrija; — 5) die Scheuer, Trub.; ptice ne zbirajo v svoje svisli, Trub.
  21. svı̑šč, m. 1) das Murmelthier (mus marmotta), V.-Cig.; ( prim. češ. svišt', die Zieselmaus); — 2) der Frühlings-Enzian (gentiana verna), Cig., Jan., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); — 3) der Flugsand, Cig., Jan., C., Erj. (Min.); (svìšč, -à, Dol.); ( prim. svižec).
  22. svı̑t, m. 1) der Glanz: s. orodja, C.; — der Lichtschein, Cig., Jan.; — 2) der Tagesanbruch, die Morgendämmerung; delati od svita do mraka; pred svitom, vor Tagesanbruch; s svitom, ob svitu, bei Tagesanbruch; s. se pozna, se zaznava, es graut der Tag, C.; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah, LjZv.
  23. svı̑ta, f. das Kleid, das Gewand, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); der Frauenoberrock, C., Notr., Ist.; nevesta ima deset svit, Notr.
  24. svı̑tkarica, f. 1) die Wickelnatter, Cig.; — 2) die Dütenblume (Richardtia aethiopica), C.
  25. svítniti, svı̑tnem, vb. pf. anbrechen (vom Tageslicht): zor svitne, C.
  26. svı̑tnjak, m. die Schnur: bize na s. ali na bušico, Unterhosen, durch ein Band oder durch einen Knopf zusammengehalten, Hal.- C.
  27. svı̑z, m. = svizec, C.
  28. svobóda, f. 1) die Freiheit, Mur., Cig., Jan., nk.; svobodo dati komu, jemanden auf freien Fuß stellen, Cig.; s. mišljenja, die Denkfreiheit, Cig.; plovstvena s., die Schiffahrtsfreiheit, DZ.; bodi nam svoboda, möge es uns gestattet sein, Levst. (Močv.), LjZv.; — prirojena s., das Standesprivilegium, C.; — 2) der Freisitz, C.; — 3) svobóda m. der Freiherr, Mur., Jan., C.; — prim. sloboda.
  29. svobódən, -dna, adj. frei, unabhängig, Mur., Cig., Jan., nk.; svobodno mesto, die Freistadt, Cig., Jan., Cig. (T.); svobodne umetnosti, die freien Künste, Cig. (T.); svobodni zidarji, die Freimaurer, Cig. (T.); svobodno trgovstvo, das Freihandelsystem, svobodna trgovina, der Freihandel, Cig. (T.); misli so svobodne, Gedanken sind zollfrei, Cig.; svobodno mišljenje, die Denkfreiheit, Cig. (T.); — ledig, C.; moja hči je svobodna, Ben.- Erj. (Torb.); — = prost, frei (= befreit von etwas), Cig.; s. (od) dače, zinsfrei, Cig.; mitarine s., Levst. (Pril.); s. poroštva, von der Haftung befreit, DZ.; — svobodno, es ist erlaubt, nur zu: ali smem priti? — svobodno! C. (ob hrv. meji); ali te je svobodno tikati? Vrt.; bodi mi svobodno, es sei mir erlaubt, Zv.
  30. svobȏdnica, f. 1) die Freie, C., Z.; — die Freifrau, Jan.; — 2) der Freibrief, Cig. (T.).
  31. svobȏdnik, m. 1) der Freibauer, der Freisass, Cig., Jan.; svobodniki, die Freien, Cig. (T.); — 2) der Freisinnige, Cig.; — 3) svobodník, der Befreier, C.
  32. svobodnják, m. 1) = svobodnik, der Freie, der Freisass, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; svobodnjaki niso delali nikomur tlake, LjZv.; — 2) der Freisinnige, nk.; — ( der Freimaurer, Jan.).
  33. svobǫ̑dstvọ, n. die Freiheit, C.
  34. svòd, svǫ́da, m. 1) die Confrontation der Zeugen, C.; — 2) der Bogen, das Gewölbe, die Wölbung, Cig., Jan., Cig. (T.); s. delati, wölben, Cig.; s. na krog, krožni s., das Rundbogengewölbe, s. na križ, križni s., das Kreuzgewölbe, s. na oproge, das Gurtgewölbe, Cig. (T.); s. na gumno, das Spiegelgewölbe, h. t.- Cig. (T.); nebesni s., das Himmelsgewölbe, Žnid.; ( stsl., rus.).
  35. svọ́j, svója, pron. (prisvaja kaj subjektu istega stavka); mein, dein, sein, ihr, unser, euer, ihr: ljubite svojo domovino; vsakdo mora svojo čast braniti; po svoje, nach seiner Art; vsak po svoje; jaz svojo glavo, ti svojo = jeder nach seinem Willen, Fr.- C.; ob svojem živeti, von seinem eigenen Erwerb leben; sam svoj je, er ist eigensinnig; ( prim. samsvoj); — (prisvaja kaj mišljenemu, dasi ne tudi gramatičnemu subjektu); sein, eigen; pustite vsakemu svoje! dati vsakemu v svoje roke, Levst. (Nauk); tudi meni kaže svoje uradovanje, auch mir ist es aus eigener Amtsthätigkeit bekannt, Levst. (Nauk); sodba o svojem delu ne pristoji meni, Levst. (Nauk); (vsakemu) svoja glava svoj svet, Npreg.- Jan. (Slovn.); sin moj, um svoj, Jan. (Slovn.); — s svojo roko podpisati, eigenhändig unterfertigen; svoja hišica, svoja voljica, eigener Herd ist Goldes wert (po hs.), Cig.; svoje glave biti, eigensinnig sein; po svoji volji ravnati, eigenwillig handeln; preveliko svojo voljo dati komu, jemandem zu viel Freiheit gewähren, Slom.- C.; sodnija določuje o svojem in tujem (über "Mein und Dein"), Vrt.; svoj način, svoj vkus, das Genre, Cig. (T.); svoja korist, der Eigennutz, Cig. (T.); vsakemu se svoje najlepše zdi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — unvermählt: Dozdaj je dekle svoja b'la, In lehko je prepevala, Npes.- Pjk. (Črt.); — gehörig: ob svojem času, seiner Zeit, zur gehörigen Zeit; na svojem mestu, gehörigen Orts; na svojih posebnih mestih, Lašče- Levst. (Rok.); — svoje dni, seiner Zeit, einst; svoje dni bil je kralj, es war einmal ein König; — iskrice so svoje rože (sind gewisse [besondere] Blumen), Fr.- C.; — verwandt, Cig.; vsak človek ima nekaj svojih po krvi in svaštvu, LjZv.; svoji smo si, BlKr.; smo si nekaj svoji, wir sind uns etwas anverwandt, Cig., Polj.; bolj če je svoj, bolj se ga boj! Polj.
  36. svojȃd, f. 1) die Verwandten, die Verwandtschaft, Jan., C., Z.; — 2) das Gezücht: krapi, ščuke in druga luskava svojad, LjZv.
  37. svoják, m. der Angehörige, Šol.; der Verwandte, C.
  38. svojȃst, f. die Verwandtschaft, Dict., Jan., C.; die Angehörigen, C.
  39. svojȃt, f. 1) die Verwandtschaft, Valj. (Rad); — 2) die Sippschaft, die Bande, die Clique, C., nk.
  40. svójəc, -jca, m. 1) der Seinige ( Meinige, Deinige etc., prim. svoj), der Angehörige, Jan., nk.; z lakoto krotičil je celo ljudstvo, pa ravno tistikrat svojce čudno preživi, Ravn.- Valj. (Rad); Bog čuje nad svojci, Gott beschützt die Seinigen, C.; njih roditelji ali otroci in drugi svojci, Levst. (Nauk); okrožili so jih svojci, Jurč.; maščevati se nad bratom, rodbenikom ali svojcem, Navr. (Let.); ni obdolženčevih svojcev, DZ.; — 2) der Freie, ein freier Herr, V.-Cig.
  41. svojeglȃvstvọ, n. = svojeglavnost, Mur., C.
  42. svojeljȗbje, n. die Eigenliebe, Cig., Jan., C.
  43. svojeljúbnost, f. die Eigenliebe, C.
  44. svójən, -jna, adj. selbständig, M.; s. (od) česa, frei von etwas, C.
  45. svojevǫ́ljən, -ljna, adj. 1) eigenwillig, Cig. (T.); svojevoljno, aus eigenem Antriebe, Trub.; freierdings, Cig.; — 2) willkürlich, Jan.; eigenmächtig, Cig.; — eigensinnig, Dict., Cig. (T.); — muthwillig, Boh.- M., C.; — zügellos, Cig.
  46. svǫ̑jež, m. der Eigensinnige, C.
  47. svojína, f. 1) das Eigenthum, Jan., Šol., Cig. (T.), DZ., Levst. (Nauk), nk.; — 2) coll. die Angehörigen, die Verwandtschaft, Jan., C.
  48. svojı̑nəc, -nca, m. einer der Angehörigen, C.
  49. svójka, f. 1) die Angehörige, Z.; — 2) ein einheimisches Wort ( opp. tujka), C., Vest.
  50. svójnost, f. = samosvojnost, die Unabhängigkeit, die Freiheit, C.
  51. svojọ̑st, f. die Eigenthümlichkeit, Jan., C.; — die Freiheit, Jan., C.; tudi: svójost; Oh, pridi samski stan nazaj, In meni zopet svojost daj! Slom.
  52. svǫ̑jta, f. die Verwandtschaft, C., Z.; die Sippschaft, die Sippe, Cig. (T.); — hs.
  53. svọ̑rnik, m. = klin v svori, C.; — der Schlossnagel, welcher das hintere Wagentheil an das vordere befestigt, Cig., C., Valj. (Rad).
  54. svŕčati, -ím, vb. impf. schwirren, Cig.; — pfeifen (o vetru): Nad njo pozimska sapa svrčala, Levst. (Zb. sp.); — summen: roj svrči, C.; — prim. cvrčati.
  55. svȓčək, -čka, m. = cvrček, die Grille, Mik., ogr.- C.
  56. svŕdəł, -dla, m. = sveder, C.
  57. svȓg, m. 1) = svrž 1), das Baummark, Jarn., C., Mik.; — 2) = svržika, der Astknorren im Holz, C.
  58. svȓha, f. das Ziel, der Zweck, C., nk.; — hs.
  59. svr̀k, svŕka, m. = svaljek, Rez.- C.
  60. svȓkati, -kam, vb. impf. 1) zusammenschrumpfen machen; s. se, zusammenschrumpfen: listje se je svrkalo, C.; svrkana beračica, Ravn.; — 2) sengen, V.-Cig.; ropali, svrkali in požigali so, Ravn.; — 3) (mit Worten) verspotten, sticheln, C., Z.; smeh imajo ž njim in ga zaničujejo in svrkajo, Ravn.; Judje so jih svrkali in zaničevali, Ravn.; — prim. svrkniti.
  61. svršę́tək, -tka, m. die Vollendung, das Ende, C., Z.; — hs.
  62. svȓž, -ı̑, f. 1) das Pflanzenmark, das Baummark, Dict., Hal.- C., Met., jvzhŠt.; (svrž, m., Mur., Cig.); — 2) der Überrest eines Astes im Holz, der Astknorren, Cig.; — 3) die Nuss, das Klößchen im Brote, C.; — 4) der Ast, Cig., ogr.- C., Valj. (Rad); mladina ne sme črne ali rdeče svrži imeti, C.
  63. svržı̑čje, n. coll. Zweige, ogr.- C.
  64. svržíka, m. 1) der Baumknorren, Fr.- C.; — 2) = suha veja, C.
  65. svržjè, n. coll. Baumäste, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  66. šabę̑dra, f. = švedra, C.
  67. šabedráti, -ȃm, vb. impf. = švedrati, C. ( prim. Vest. I. 37.).
  68. šajkáš, m. = brodnik na šajki, Cig., C.
  69. šȃjnat, adj. = šajnast, C.
  70. šákəlj, -klja, m. die Handvoll, das Büschel: š. trave, SlGor.- C.
  71. šála, f. der Scherz, der Spass, die Posse; za šalo, im Scherze; iz šale, aus Scherz; to ni šala, das ist keine Kleinigkeit; šalo s šalo odvrniti, Dict.; šale briti, zbijati, uganjati, scherzen; — od šale glava ne boli, Npreg.- Jan. (Slovn.); — on je kratke šale človek, er ist kurz angebunden, C.
  72. šalatíga, f. ein schlechter Salat, vzhŠt.- C.
  73. šalı̑tva, f. der Scherz, C.
  74. šámər, -mra, m. 1) die Missgeburt, der Krüppel, Cig.; — ein verkrüppelter Baum, C.; — die Abart, die Spielart, Cig., C.; — 2) = neumen človek, Lašče- Erj. (Torb.).
  75. šamljáti, -ȃm, vb. impf. albern reden, Cig.; — ungeschickt gehen, C.; — herumstöbern, M.
  76. šámprkati, -am, vb. impf. hinken, C.
  77. šámprkav, adj. hinkend, C.
  78. šamrẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, ogr.- Valj. (Rad), C.; rauschend wimmeln: včasi šamri na taki ženitnini od otrok, ob Pesnici ( vzhŠt.)- Pjk. (Črt.).
  79. šantȗs, m. = šantavec ( zaničlj.), C.
  80. šantúsati, -am, vb. impf. = šantucati, Jan., C.
  81. 1. šȃp, m. = ščap, der Stab, C.
  82. 2. šȃp, m. eine Handvoll, C.; — prim. oščapek.
  83. 2. šápati, -am, vb. impf. = ščapati, fassen, schnappen, V.-Cig., Jan., C.
  84. šápəlj, -plja, m. die Kopfbinde, das Diadem der Mädchen, Kr.- Mur., Cig., Jan., C.; dekla ima lep šapelj ali portek, Trub.; — der Kranz, Dict., Trub.; (šapel, gen. šapela, Trub.); — prim. srvn. schapel, starofranc. chapel, lat. cappa, Mik. (Et.); bav. schappel, Kranz von Myrthen oder Blumen mit Goldflitter durchflochten, Levst. (Rok.).
  85. šápiti, -im, vb. pf. = šapniti, erfassen, C.
  86. 2. šápniti, šȃpnem, vb. pf. schnappen, haschen, Cig., Jan., M.; š. po čem, nach etwas langen, greifen, C.
  87. šapúr, -rja, m. = šapun, C.; — prim. šepur.
  88. 1. šára, f. 1) allerlei bunt durcheinander gemischte Dinge; stara š., altes Trödelwerk, alter Kram; — v jedi je polno šare, t. j. reči, ki ne spadajo k njej; kdo bode to šaro jedel, wer soll dieses Gemengsel essen! — 2) die Sorte, die Art, die Gattung, Mur., V.-Cig., ženske šare, weibisch, Meg.- Mik.; šaro po kom vzeti, jemandem nacharten, Št.- Cig.; dobre šare biti, Z.; — die Abstammung: levitovska šara, Kast.; — 3) eine Ziegel- oder Schindelreihe am Dache, Št.- C.; — die Schichte, vzhŠt.; — prim. nem. Schar, Mik. (Et.).
  89. šárast, adj. = pisan, bunt, Jan., Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.); vsa šarasta je (bunt angezogen), Št. Jernej ( Dol.); — gesprenkelt, gefleckt, C.; š. kamen, marmorierter Stein, Z.; — pockennarbig, Z., Mik. (Et.).
  90. šáren, adj. bunt, Jan., C.; š. mramor, bunter Marmor, Erj. (Som.); — hs.
  91. šaríca, f. = 2. šar, das Riedgras (carex), C., Trst. (Let.).
  92. 1. šáriti, -im, vb. impf. bunt färben, C., Trst. (Let.); färben, anstreichen, C., Vrt.; — prim. 1. šar.
  93. 2. šáriti, -im, vb. impf. herumstöbern; kaj tod šariš! — herumstreichen, sein Unwesen treiben, Cig., C.; — es bunt treiben, groß thun, Dol.; — lärmen, poltern, Gor.; mož nad ženo šari, kadar je pijan, Polj.; — prim. 1. šara (?).
  94. šarjè, n. coll. = 2. šar, C., ogr.- Valj. (Rad).
  95. šarovı̑t, adj. bunt, C.; šarovita in razna vsebina, LjZv.
  96. šártəlj, -tlja, m. der Gugelhupf, Jarn., Jan., C., Dol.; — prim. bav. schart, kupferner Tiegel (Küchengeschirr), Štrek. (Arch.).
  97. šarúga, f. 1) ein Fleck vom Rothlauf, C.; — 2) ein buntes Thier, C.
  98. šȃš, m. neka trava, ki raste po mlakužah, ob vodah, in iz katere delajo tudi pastirske plašče, BlKr.; hodi v šaš! geh zum Kuckuk! BlKr.; ostri š., scharfes Riedgras (carex acuta), Tuš. (R.); — das Schilfrohr, ogr.- C.
  99. šátər, -tra, m. der Zauber, die Hexerei: na šatre verovati, C.
  100. 3. šátrati, -am, vb. impf. hexen, zaubern, vzhŠt., kajk.- C.

   20.101 20.201 20.301 20.401 20.501 20.601 20.701 20.801 20.901 21.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA