Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (19.501-19.600)

  1. somaríca, f. die Eselin, ogr.- C., Mik.
  2. somę́ra, f. die Symmetrie, C., C. ( Let.).
  3. somę́rən, -rna, adj. ebenmäßig, proportioniert, angemessen, Cig., Jan., C.; — symmetrisch, Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Som.).
  4. somę́rnost, f. die Ebenmäßigkeit, Cig., Jan., C.; — die Symmetrie, Cig. (T.).
  5. sǫ̑mlja, f. ( nam. somnja) = sumnja, der Verdacht, C.
  6. 1. somljáti, -ȃm, vb. impf. = sobotati, gierig, hastig essen, C.; — prim. 2. sabljati, sobljati.
  7. 2. somljáti, -ȃm, vb. impf. ( nam. somnjati) = sumnjati, C.
  8. sǫ̑mljica, f. = somlja, Št.- Cig., C.
  9. sǫ̑mnež, m. = sumnež, Jan., C.
  10. somọ́rən, -rna, adj. mit finsterem Gesicht, C.; düster, Cig. (T.); — prim. hs. sumoran, düster.
  11. somọ́riti se, -ọ̑rim se, vb. impf. = somuriti se, finster blicken, vzhŠt.- C.
  12. sǫ́mračən, -čna, adj. 1) Dämmerungs-: somračni krog, der Dämmerungskreis, Cig. (T.); — 2) dämmerig, helldunkel, Cig., Jan., SlGradec- C.
  13. sǫ́mrak, m. 1) das Zwielicht, das Halblicht, die Dämmerung, Cig., Jan., Cig. (T.), Svet. (Rok.); (somrak je, ko še nekaj manjka, da bi bil pravi mrak, Cv.); — 2) der Spuk, das Gespenst, der Poltergeist, C.; — 3) der Andorn (marrubium), C.; (sum-) Hip. (Orb.), Medv. (Rok.).
  14. somúriti se, -ȗrim se, vb. impf. ein finsteres Gesicht machen, C.; — = podhuljeno se držati (o konjih), SlGor.; — prim. somoriti se; rus. smuryj, dunkelgrau, Mik. (Et.).
  15. sontən, -tna, adj. = soten, Poh.- C.; (tudi: sontiv, C.).
  16. soočíti, -ím, vb. pf. confrontieren, C., DZ.; priče s., DZ.; — hs.
  17. sọ̑p, m. 1) der Athemzug, Cig.; — der Athem, das Athmen, ogr.- C.; — 2) der Dunst, Nov.- C.; tak sop je v hlevu! jvzhŠt.; s sopom korenine od hudovine zdravijo protin, jvzhŠt.; — 3) das Luftloch, ogr.- C.
  18. sopȃrica, f. der Dunst, die Ausdünstung, Mur., M.; — die Schwüle, Cig., Jan., Nov.- C., jvzhŠt.
  19. sopáriti se, -pȃrim se, vb. impf. aufdunsten, dampfen, Cig., Jan., C.
  20. sopȃrnica, f. 1) das Dampfbad, C.; tudi pl. soparnice, C.; — 2) = parna ladja: majhna s., Cv.
  21. sopȃša, f. die Mitweide, C.
  22. sopȃšnik, m. gemeinschaftlicher Weideplatz, die Gemeindeweide, C., Nov.
  23. sópəc, -pca, m. der Instrumentbläser, Jan., Zora- C.
  24. sopẹ̑la, f. = piščal, C., Z.
  25. sọ̑pər, adv. et praep. = zoper, Mur., Cig., Šol., Dict.- Mik., pod Nanosom, Kras- Erj. (Torb.); Bogu je s., s. Boga je, C.; tebi na soper, dir zum Trotz, Levst. (Rok.); kaj se s. ("supar") njemu stavi? Trub.; s. ("supar") našim sovražnikom, Krelj.
  26. sopẹ́ti, -ím, vb. impf. = sopsti, vernehmlich athmen, Mur., C., Mik.; — schnauben, Met.
  27. sópih, m. 1) ein aufgeblasener Mensch, Mur., Danj.- Mik.; — 2) das Ofenluftloch, C.; — 3) = sopuh, Mur.; — tudi: sǫ́pih, Valj. (Rad).
  28. 1. sopíti, -ím, vb. impf. schwer athmen machen, den Athem beschweren: kašelj me hudo sopi, C., jvzhŠt.
  29. 2. sopíti, -ím, vb. impf. einschläfern, C., Cv.
  30. soplemeník, m. der Stammgenosse, C., Trst. (Let.).
  31. sọ̑pljaj, m. der Athemzug, Cig., C.; poslednji s., Cig.
  32. sopljìv, -íva, adj. schwer athmend, schnaubend, M.; s. je, kdor naglo gre ali jẹ́, C.
  33. sópniti, sǫ̑pnem, vb. pf. einen Athemzug thun, Cig., Jan., Let.- C.; tief aufathmend etwas sagen: "vi verjamete to?" sopne ona, Jurč.
  34. soporǫ̑štvọ, n. die Mitbürgschaft, Cig., C.
  35. soporọ̑tnik, m. der Mitgeschworne, C., DZ.
  36. sopósəł, -sla, m. der Mitdiener, soposli, das Mitgesinde, C.
  37. soposẹ̑stnica, f. die Mitbesitzerin, Cig., Jan., C., nk.
  38. sopòt, -óta, m. 1) = sopihanje, ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Dampf vom kochenden Wasser, der Dunst, C., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; — 3) der Wasserfall, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); zastonj se oziraš po sopotih in slapovih, Zv.; tudi: sópot, gen. sópota a. sopóta, Svet. (Rok.).
  39. sopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. mit Geräusch hervorqualmen, C.; iz lokomotive sopota, nk.
  40. sopótən, -tna, adj. Dampf-, ogr.- C., Valj. (Rad).
  41. sopotíti, -ím, vb. impf. schnauben, C.
  42. 1. sopǫ̑tnik, m. der Reisegefährte, Cig., Jan., C., nk.
  43. sopravíca, f. das Mitrecht, C.
  44. sopremı̑čnica, f. der Nebenplanet, Cig. (T.), C., Jes.
  45. sǫ́prog, -prǫ́ga, m. 1) der Gemahl, Jan., C., nk.; (po rus.); — 2) kdor svoje živinče z živinčetom svojega soseda vkup vprega, Zavrče ( vzhŠt.)- C.
  46. soprǫ̑ga, f. die Gemahlin, Jan., C., nk.; — prim. soprog 1).
  47. sǫ̑proti, praep. c. dat. = proti, ogr.- C.
  48. soprotı̑vən, -vna, adj. = nasproten, C.; — subconträr (von Urtheilen), Cig. (T.).
  49. soprotı̑vnik, m. = nasprotnik, C., kajk.- Valj. (Rad).
  50. soprotı̑vstvọ, n. das Hindernis, C.
  51. sọ̑prstvọ, n. die Gegnerschaft, der Widerstand, C., Dict.- Mik.
  52. soprstvováti, -ȗjem, vb. impf. dagegen sein, Gegner sein, C.
  53. sọ̑prščina, f. = soprnost, soprstvo, Dict., Cig., C.
  54. sópsti, sópem, vb. impf. vernehmlich athmen; težko s., schweren Athem haben; keuchen, Cig.; s. na koga, jemanden ankeuchen, Cig.; — s. na piščal, die Flöte blasen, C.; — schnauben, Mur.; Le turški konji tak sopo, Npes.-K.
  55. soptáti, -ȃm, vb. impf. schnauben: krutost s., Rache, Zorn schnauben, C.
  56. sopúntati, -am, vb. impf. = sopotati, keuchen, C.
  57. sopúšən, -šna, adj. s. sod, ein Fass mit schlechtem Geruch, C.
  58. sopúšina, f. der Dunst, C.
  59. sọ̑ra, f. 1) = svora, sovra, die Langwiede am Wagen, Mur., Cig., Kr.; — 2) Name einer Kuh mit einem Streifen auf dem Rücken, C.
  60. sorę̑d, adv. um diese Zeit, C.
  61. soreję́nəc, -nca, m. der Mitzögling, C.
  62. sorọ́dnost, f. die Verwandtschaft, Z., nk.; — die Wahlverwandtschaft ( chem.), Cig. (T.), C.
  63. sorodovı̑nəc, -nca, m. der Anverwandte, Cig., Jan., C.
  64. soroják, m. der Stammesgenosse, der Landsmann, C., Raič (Slov.).
  65. sǫ̑rtati, -am, vb. impf. nicht leiden können, anfeinden, C., Gor.; vsi jo sortajo, mačehini in prejšnje žene otroci se sortajo, prašiči se sortajo, Polj.; — = opravljati, obirati, C., Z.; hudo ga je sortal, Polj.; — prim. sorta.
  66. sǫ́ržən, -žna, adj. vom Mischkorn, C.; soržna moka, soržen kruh, Notr., jvzhŠt.
  67. sǫ̑ržnica, f. = moka iz soržice, C.
  68. sǫ̑ržnik, m. = kruh iz soržice, C.
  69. sọ̑seb, adv. abgesondert, M.; besonders, insbesondere, Cig., Jan., C., Trub.- Mik., BlKr.- Navr. (Let.).
  70. sosẹ́dovati, -ujem, vb. impf. Nachbar sein, benachbart sein, Mur., Cig., Jan., Met., Mik.; s. s kom, Cig., C.; pokrajina je sosedovala s Tatari, Vrt.; dobro s., gute Nachbarschaft halten, Cig.
  71. sosẹ̑dstvọ, n. die Nachbarschaft, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  72. sosən, -sna, m. = borovec (Kiefer), C.; (sasen) Rez.- SlN.
  73. sosẹ̑ščan, m. das Gemeindemitglied, Cig., C.; — prim. soseska 2).
  74. sosẹ̑ščən, -ščna, adj. 1) nachbarlich, Cig.; — soseščna pot, der Vicinalweg, C.; — 2) Gemeinde-, Z.
  75. soslȗžnik, m. der Mitdiener, C.
  76. sosna, f. = borovec, die Kiefer, C.
  77. sosọ̑ł, -ı̑, f. das Doppelsalz, Cig. (T.), C., DZ.
  78. sostvȃr, -ı̑, f. das Mitgeschöpf, C.
  79. sot, m. der Gebirgsweg, Jan., Poh.- C.
  80. sotən, -tna, adj. stark, Poh.- C., Z.
  81. sotẹ̑ska, f. die Thalenge, der Engpass, Mur., Cig., Jan., C., Cig. (T.), Jes., nk.; tudi: sǫ́tẹska, Št.
  82. sotržàn, -ána, m. der Mitbewohner eines Marktfleckens, C.
  83. soùd, -úda, m. das Mitglied, Cig., C.
  84. soȗdstvọ, n. die Mitgliedschaft, das Recht ein Mitglied zu sein, C.
  85. souredník, m. der Mitredacteur, C., nk.
  86. soužívanje, n. der Mitgenuss, C.
  87. souživȃvəc, -vca, m. der Mitnießer, C.
  88. sovàn, -ána, m. das Eulenmännchen, C.
  89. sovaščàn, -ána, m. der Mitbewohner eines Dorfes, C.
  90. sovír, -rja, m. 1) die Nachteule, C.; — 2) = čuk, das Käuzchen, Polj.
  91. sovladár, -rja, m. der Mitregent, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
  92. sovlȃst, -ı̑, f. = solast, das Miteigenthum, C., DZ.
  93. sovlastník, m. = solastnik, der Miteigenthümer, C., nk.
  94. sovǫ́dja, m. der Mitleiter, Bes., Zora; — der Mitfeldherr, C.; — der Conrector, Cig.
  95. sovòj, -vója, m. 1) = grča, hrga, der Baumknorren, der Astknorren im Holz, vzhŠt.- C.; — 2) ( der Kien, Mur.- Cig., Jan.).
  96. sovojȃd, f. coll. 1) Baumknorren, C.; — 2) ( Kienholz, C.).
  97. sovǫ̑jnat, adj. knorrig, C., Nov.
  98. sovrȃg, m. 1) = sovražnik, C., nk.; — s. biti komu, česa, rok. iz 15. stol.- Let.; — 2) der Mitteufel, Cig.
  99. sovȓh, m. der Nebenscheitel ( math.), Cig. (T.), C.
  100. sǫ̑vta, f. das Unterfutter am Kleide, z. B. am Rock, C.; — prim. sovtana.

   19.001 19.101 19.201 19.301 19.401 19.501 19.601 19.701 19.801 19.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA