Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (19.301-19.400)

2. smolíti, -ím, vb. impf. = smoditi (sengen): mraz, solnce, listje smoli, Hal.- C.
smǫ̑lje, n. coll. 1) das Wacholdergesträuch, Meg., Guts.- Cig., Jan., Mariborska ok.- C., Rož. ( Kor.)- Navr. (Let.); — 2) das Pechholz, das Kienholz, Jan., vzhŠt.- C.
smǫ̑ljka, f. 1) die Pechnelke (lychnis viscaria), C.; — 2) brina, Slom.- C.
smołníca, f. 1) der Kien, Jan., C.; die Kienfackel, Valj. (Rad); die Pechfackel, Cig., C.; — 2) ein mit Pech angefülltes Osterei, M.; — 3) der Krammetsvogel, Guts., C., Frey. (F.), Valj. (Rad); — 4) neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 5) die Pechnelke (lychnis viscaria), Tuš. (R.), Josch; — 6) der Tegel ( min.), h. t.- Cig. (T.).
smołnı̑čje, n. coll. das Kienholz, C.
smołnı̑čka, f. dem. smolnica; — die Pechnelke (lychnis viscaria), Cig.- C.
smołník, m. 1) die Wagenschmiere, M.; — 2) der Pechhut, Cig.; — 3) das Leimkraut (silene nutans), C.; — 4) der Pechstein, C., Cig. (T.).
smolotòk, -tǫ́ka, m. der Harzfluss (an Bäumen), Cig., Jan., Nov.- C.
smólovəc, -vca, m. 1) der Harzbaum, Jan.; das Kienholz, C.; — 2) der Wacholderstrauch, Jarn., Jan., Rož.- Kres; — 3) das Pechöl, Jan.; das Theeröl, DZ.; — 4) der Feldwaldmeister (asperula arvensis), C.
smolovína, f. das Kienholz, Jan., C.
smótər, -tra, m. der Endzweck, die Intention, das Ziel, Cig. (T.), C., nk.; — stsl.
smotláka, f. nichtsnutziges, wirres Zeug, C.; vsa ta smotlaka človeških postav, Dalm.; hudičeva smotlaka ali kramarija ("des Teufels Trödelmarkt"), Krelj; — das Ungeziefer, Dict., Hip. (Orb.); črvi in druga smotlaka, Trub. (Post.); — das Gesindel, (smet-) Cig.; — (psovka človeku): der Wicht, Notr.; (psovka ženski): die Hexe, Z.; — tudi: smǫ́tlaka.
smrȃd, smrȃda, smradȗ, m. der Gestank; hud s., scharfer Gestank; etwas Stinkendes, C.; — die Bienenfaulbrut, Naprej- C.; — ( fig.) s. greha, C.
smradíšče, n. eine stinkende Pfütze, C.
smrája, f. der Gestank, Jarn., C.; — = smrdljiva stvar, C., Notr.; — (kot psovka): ti smraja ti! Št.- C.
smŕčati, -ím, vb. impf. die Luft kräftig durch die Nase treiben, schnauben, Dict., Boh.- C.; — schnarchen.
2. smȓčək, -čka, m. die Morchel, Cig., Jan., ogr.- C.; špičasti s., die Spitzmorchel (morchella conica), vžitni s., die Speisemorchel (morchella esculenta), Tuš. (R.).
smrdák, m. der Iltis, ogr.- C.
smrdečína, f. etwas Stinkendes, C., Z.
smȓdək, -dka, m. = smrdec, der Stinkstein, C.
smrdẹ̀ł, -ẹ́la, m. der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), Jan., Nov.- C., Burg. (Rok.).
smrdẹ̑la, f. 1) = smrdokavra, Jan. (H.); — 2) die Wucherblume (leucanthemum), Nov.- C., Kr.- Valj. (Rad); = velika s., Cig.; — tudi: die Hundskamille (anthemis cotula), Cig., Tuš. (B.).
smrdẹlíka, f. die Hundskamille (anthemis cotula), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — tudi: der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), Notr.; ali: der Vogelbeerbaum (sorbus aucuparia), V.-Cig., Nov.- C.
smrdẹlína, f. = smrad, Stinkendes, der Gestank, C.
smrdèt, -ę́ta, m. = smrdak, dehor, SlGradec- C., Savinska dol.; (menda nam. smrdè, -ę́ta).
smȓdež, m. 1) der Gestank, Habd.- Mik., SlGor.- C.; — 2) der Faulbaum (rhamnus frangula), Z.
smrdík, m. der Alpenwegdorn (rhamnus alpina), C.
smrdíka, f. der Schweinesalat (hyoseris), C.
smrdljavína, f. der Gestank, das Stinkende, vzhŠt.- C.
smrdljı̑vəc, -vca, m. 1) ein stinkender Mensch; — 2) der Wiedehopf (upupa), C.; — 3) der gefleckte Schierling (conium maculatum), Cig., Jan., C., Nov., Slom., Strp.; — 4) das Petroleum: s. žgati, s smrdljivcem mazati, Notr.- DSv., KrGora.
smrdljı̑vka, f. 1) ein stinkendes Weib; — 2) die Würfelnatter, C.; — 3) der Asand (asa foetida), Cig.
smrdóba, f. der Gestank, ein stinkendes Wesen, C.
smrdovrȃnka, f. die Racke, die Mandelkrähe (coracias garrula), C., Z., Frey. (F.).
smrdúh, m. 1) ein stinkender Mensch, M.; — 2) das Stinkthier (mephitis chiuga), Erj. (Ž.); = dehor, der Iltis, Guts., Danj.- Mik.; — = smrdokavra, der Wiedehopf, C., Frey. (F.).
smrdúha, f. ein stinkendes Weib oder Thier, Z.; — etwas Stinkendes, Nov.- C.
smrdúhati, -am, vb. impf. mit Ekel beriechen, Fr.- C.
smrẹ́čina, f. = smrekova veja, Svet. (Rok.); — coll. = smrekovo vejevje, C.; tudi: smrẹčína.
smrẹčı̑nje, n. = smrečje, C.
smr̀k, smŕka, m. 1) = smrkelj, C., Z.; — 2) eine Prise (Schnupftabak), Fr.- C.; — 3) die Pumpe, h. t.- Cig. (T.), C., Nov.; — 4) die Trombe: morski s., die Wassertrombe, die Wasserhose, Cig. (T.), Jes.
1. smŕkati, smȓkam, vb. impf. 1) den Rotz in der Nase in die Höhe ziehen, rotzen; — durch die Nase eine Flüssigkeit einziehen, C.; den Athem stark durch die Nase einziehen, vzhŠt.- C.; — s. in dulce delati, unzufrieden, unwillig sein, C., Z.; s. nad čim, seinen Unmuth über etwas äußern, etwas tadeln, Fr.- C.; — = srebati, schlürfen, C.; — preprosto nam.: jokati: kaj smrkaš? Levst. (Rok.); — 2) berotzen, Cig.
smŕkavəc, -vca, m. 1) der Rotzkerl, der Rotzbube; — 2) das Sacktuch, Notr.- C., Gor.
smŕkəlj, -klja, m. 1) der Rotz; — die Rotzkrankheit: konjski s., Bleiw.- C.; ovčji s., Strp.; — 2) die Haselnussdolde, Mariborska ok.- C.
smŕkljavəc, -vca, m. = smrkavec, Mur., SlGor.- C.
1. smŕkniti, smȓknem, vb. pf. 1) den Rotz einziehen, M.; — 2) = usekniti, C., Let.
2. smŕkniti, smȓknem, vb. pf. = stuliti, C.; s. se = stuliti se, C.; — prim. svrkniti, sfrkniti se.
smrkolı̑nka, f. = smrkavka (psovka mlademu dekletu), C., LjZv.
smrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = smrkati nad kom (čim), seinen Unmuth äußern, tadeln, Fr.- C.
smrlína, f. die Wacholderbeere, Cig., C.
smrlı̑nje, n. coll. Wacholderstauden, C., Zilj.- Jarn. (Rok.), Plužna- Erj. (Torb.).
smrlínovəc, -vca, m. 1) der Wacholderstrauch, Cig., C.; — 2) = brinovec, der Wacholderbrantwein, Zilj.- Jarn. (Rok.).
smr̀t, smȓti, f. 1) der Tod; nagla s., lahka s.; naturna s., der natürliche Tod, Cig.; mučeniška s., der Märtyrertod; — na s. bolan, zu Tode krank; na smrti ležati, auf dem Todtenbette liegen, Trub.; na smrti ležeč mož, Levst. (Zb. sp.); na s. ranjen, tödtlich verwundet; s. storiti, sterben; grozno s. storiti, eines grässlichen Todes sterben, Z.; svoje smrti umreti, eines natürlichen Todes sterben, Z.; nagle smrti umreti; z naglo smrtjo umreti, Krelj, Dol.; od smrti vstati, vom Tode auferstehen; — der personificierte Tod; bela s.; s. pride po človeka, pobira ljudi; s. iz njega gleda, er ist schon halb todt, Cig.; — konjska s. (neka psovka, pos. konjarjem); — 2) rastline: kozja s., die Haferwurz, die Schwarzwurzel, die Nattermilch (scorzonera), Cig., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — kačja s., eine Art Alant, die Astramontana (inula squarrosa), C., M., Z., Medv. (Rok.), Bes.; — pasja s., der Eisenhut (aconitum), Cig., Jan., C.; bes. der bunte Eisenhut (aconitum variegatum [camarum]), Glas.; — kurja s. = teloh, Z.
smȓtnica, f. 1) der personificierte Tod, Jarn.; — 2) der Todeskampf, die Agonie, Cig., M.; — 3) die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Bolc, Soča- Erj. (Torb.), C.; — 4) neka hruška, Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
smrtnják, m. 1) der Todtenvogel (čuk, sova), C.; — 2) der personificierte Tod, Jarn., Št.- Cig.
smrtoglȃvəc, -vca, m. der Todtenkopfschwärmer (acherontia atropos), Cig., C., Erj. (Ž.).
smrtopìs, -písa, m. = osmrtnica, der Nekrolog, C.
smȗč, -ı̑, f. 1) die Schlittenkufe, C., Poh.; — pl. smučı̑, der Schlitten, Cig., Kras- Erj. (Torb.); — 2) eine Art Schneeschuhe ("dolge tenke deske pod podplate privezane v hojo po snegu"), M., C., Dol., Notr.- Erj. (Torb.); — die Schlittschuhe: drsati se na smučeh, LjZv.; — 3) smuči = smuke 5), ein zweirädriger Wagen mit einer Schleife, Notr.
smúčati, -ím, vb. impf. dahin gleiten, C.; sani smučijo po snegu, LjZv.; — durch die Luft sausen, Savinska dol.; goreči metli enak skozi zrak smuči, Pjk. (Črt.); — eilen, rennen, Mur., C.
smȗčkati, -am, vb. impf. = smukati, Hal.- C.
smudíka, f. die Binse, C.
smȗdje, n. coll. 1) Binsen, C.; v močvari raste trstje, šarje i smudje, ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Reisig dürrer Äste, bes. Zweigchen vom Nadelholz, vzhŠt.- C.; — das Anschwemmicht (von Gras und Holz), Ščav.- C.; — = rabudje, grobes Gras, Gestrüpp, Ščav.- C.
smȗdovəc, -vca, m. = die Binse, ogr.- C.
smúgati, -am, vb. impf. 1) streichen, V.-Cig.; — 2) = smukati, abstreifen: listje s., SlGradec- C.; — 3) liniieren, C.
smùk, smúka, m. 1) das Schlüpfen, der Schlupf, Guts., Cig., Jan.; na s., sprungweise, Rib.- Mik.; okno na smuk, das Schubfenster, Št.- C., Z.; — 2) = smukalica 3), SlN.
smȗka, f. 1) die Glitschbahn, Jan., M.; — 2) die Schlittenkufe, V.-Cig.; — pl. smuke, der Schlitten, Mur., Cig., Dol.- M.; — 3) der Schneeschuh, Šol.; — der Schlittschuh, Dol.; — 4) die Pflugschleife, C., vzhŠt.; — die Eggenschleife, C.; — 5) = na sprednjo premo ali na dvokolesnico pritrjena kola, ki se po tleh vlečeta, ein zweirädriges Gefährte mit einer Schleife, die Heuschleife: z Gorjancev vozijo seno na smukah, Dol.
smukȃłnica, f. s. za turščico, die Maisriffelmaschine, Nov.- C.; s. za konoplje, die Reißbank, Cig.
smúkast, adj. wankelmüthig, C.
1. smúkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) huschen, schlüpfen, schießen; miši smukajo po hiši; — 2) abstreifen: listje, perje s. z vej; brinovice s.; s. zelenje, Jurč.; lanene glavice s., den Flachs riffeln, Cig.; — durch Abstreifen der Blätter, der Beeren u. s. w. berauben: s. veje, Cig., Mik., Dol.; — prügeln, Nov.- C.; ohrfeigen, Cig.; — 3) s. se, streifen: s. se okoli koga, um jemanden herum scherwenzeln, ihm hofieren, schmeicheln; — = drstiti se: ribe se smučejo, C.; — = drsati se, Savinska dol.
2. smúkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) schluchzen, winseln, Rez.- C.; — 2) schwatzen, Rez.- C.; — pogl. skomukati.
smukȃvəc, -vca, m. 1) der Schlüpfer, Cig.; — 2) der Abstreifer, der Riffler, M., Z.; — 3) der Wortbrüchige, C., Z.; ( prim. smukast).
smúliti, -im, vb. impf. = cmuliti, (weinen), C.
smȗlje, n. coll. = sitje, Simsen, Binsen, C.
snága, f. 1) die Sauberkeit, die Reinlichkeit; prava snaga ne sega samo do praga, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 2) die Zierde, der Schmuck, Meg., Guts., ogr.- C., Trub., Dalm., Jap. (Sv. p.); ženska snaga, Dict.; pl. snage, das Geschmeide: snažil vas je z zlatimi snagami (na vašem oblačilu), Dalm.; — das Feierkleid, C.
snagóta, f. die Reinlichkeit, C., Z.
snážiti, snȃžim, vb. impf. 1) säubern, reinigen, putzen; s. obleko, die Kleider putzen; — 2) zieren, schmücken, Meg.- Mik., Dict., Guts.; snažil vas je z zlatimi snagami, Dalm.; s. božjo hišo, Dalm.; s. se, sich schmücken, Jap.- C.
2. snẹ́dən, -dna, adj. 1) essbar, C.; — 2) essgierig, gefräßig, Cig., Jan., Savinska dol.; — verzehrend, Cig.; gospodsko življenje je snedno, Glas.
snẹ̑dež, m. ein essgieriger Mensch, der Vielfraß, Cig., Jan., Bas., Nov., ZgD.- C.; — der Näscher: ti snedež malopridni! Str.; — der Frissumsonst, C.
snéha, f. 1) die Schwiegertochter; — 2) die Braut, C., vzhŠt.
snẹmálọ, n. die Auslösung bei Maschinen, C., Cig. (T.).
snẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad sneti; 1) herabnehmen; — 2) (Schulden) einfordern, Jarn.; — (Steuern) einnehmen, C.
snę̑n, adj. schläfrig, Jan., ogr.- C., Podkrnci- Erj. (Torb.); snen sem, ogr.- Raič ( Kol.).
snę̑nost, f. die Schläfrigkeit, Jan., ogr.- C.
snešàn, -ána, m. der Hochzeiter, der Hochzeitsgast, Hal.- C.; — prim. sneha 2).
snešȃnka, f. die Hochzeiterin, C.
snẹ́tih, m. = snet m. 2), vzhŠt.- C.
snẹtúh, m. = snetih, snet m. 2), Hal.- C.
snẹžı̑nka, f. die Schneeflocke, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.- C.; — rus.
snẹžníca, f. 1) das Schneewasser; — 2) die Schneeflocke, nav. pl. snežnice, Cig., Jan.; — 3) Marija s., Maria-Schnee, C., Rog.- Valj. (Rad), Zora; — 4) = beli jereb, das Schneehuhn (tetrao lagopus), Frey. (F.); — 5) das weiße Veilchen, C.; tudi: die schneeweiße Pestwurz (petasites niveus), Medv. (Rok.).
snẹžnják, m. der Schneemann, ogr.- C.
sníčav, adj. neugierig, vorwitzig, Jan., C., Mik., Gor.- Erj. (Torb.), Levst. (Zb. sp.); (tudi stsl.).
snídati se, -am se, vb. impf., Mur., Pohl.- C., pogl. shajati se.
snobiti, -im, vb. impf. = snubiti, Mariborska ok.- C.
snóbok, -bóka, m. = snubok, der Brautwerber, Mur.; v snoboke iti, eine Braut werben gehen, Mur., Valj. (Rad), SlGor.- C.; — gen. tudi: snóboka, Valj. (Rad).
snọ́čka, adv. = snoči, C.
snọ́čkanji, adj. = snočnji, C., BlKr.- LjZv.
snòp, snópa, m. die Garbe; snope vezati; na snope, garbenweise; — das Bund: s. kolja = 250 kolov, SlGradec- C.
snopə̀c, -pcà, m. dem. snop; der Strauß: cvetni s., der Blumenstrauß, C.; — tudi: snópəc.
snopə̀k, -pkà, m. dem. snop; eine kleine Garbe; — der Strauß, Jap.- C.; — tudi: snópək.
snóva, f. 1) = osnova, snutek, die Kette, der Aufzug am Webstuhle, Cig., C.; — 2) die Anlage, die Bestandtheile, C.; — 3) der Stoff, Cig., Jan.
snováč, m. 1) der Schweifhaspel, C.; — 2) der Anzettler, Cig.; hudič, snovač in pomagač pri vseh čarah, Navr. (Let.); — 3) die Weberspinne (tetragnatha extensa), Erj. (Z.).
snováča, f. der Weberhaspel, C.; — pl. snovače, der Anschweifrahmen, Jan.

18.801 18.901 19.001 19.101 19.201 19.301 19.401 19.501 19.601 19.701

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA