Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (19.101-19.200)

  1. slínavəc, -vca, m. 1) = slinav deček, der Geiferbart, Cig.; = der Rotzbube, Fr.- C.; — 2) die Schnecke, Guts.
  2. slíniti, slı̑nim, vb. impf. 1) mit Speichel befeuchten, Mur.; angeifern, Cig.; — 2) s. se, geifern, Mur., Cig.; — schlüpfrig sein (o potu), C.; — s. se okoli koga, sich bei jemandem einzuschmeicheln suchen, scherwenzeln; s. se komu, pred kom.
  3. slínjavka, f. = slinavka 3), eine Art lehmige, schleimichte Erde, Nov.- C.; lehmige Kalkerde, Cig.
  4. slinǫ́vrat, m. = slanovrat, samojed, C.
  5. slípavka, f. 1) das Klebekraut, das Labkraut (galium aparine), M., Kr.- Valj. (Rad); (slipovka), Cig., C.; — 2) = majhen, slaboten človek, der Knirps, Litija, (slipovka) Štrek., LjZv.
  6. slišálọ, n. das Gehörorgan, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; tudi: slíšalọ, Valj. (Rad).
  7. slišljìv, -íva, adj., Cig., Jan., ogr.- C., pogl. slišen.
  8. slíva, f. die Pflaume, bes. die Kriechenpflaume (prunus insititia), na zapadu; = češplja, die Zwetschke, der Zwetschkenbaum (prunus domestica), na vzhodu; cesarska s., die Kaiserpflaume, damaščanska s., die Damascenerpflaume, Cig., Tuš. (R.); rumena s., die Wachspflaume, Cig.; — divja ali pasja s., der Schlehdorn (prunus spinosa), C.
  9. slívast, adj. zwetschkenblau, Cig., C.; bläulich, Dict.
  10. slı̑vəc, -vca, m. eine Art große Zwetschke, vzhŠt.- C.
  11. slívica, f. dem. sliva; 1) kleine Pflaume, kleines Pflaumenbäumchen; — 2) die Schlehe, SlGor.- C.; tudi: divja s. ali bogova s., C.
  12. slı̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. kleinlaut weinen, schluchzen, C., Vest.; = v bolesti milo ječati, Valj. (Rad).
  13. slı̑vnica, f. 1) der Zwetschkendörrofen, Mur., vzhŠt.- C., Danj. (Posv. p.); — 2) die Schlüsselblume (primula), C.
  14. slı̑vnik, m. der Pflaumengarten, Cig., Jan., C.
  15. slı̑vnjak, m. 1) der Pflaumengarten, Cig., Jan., C.; — 2) das Pflaumenmus, jvzhŠt.
  16. slívovəc, -vca, m. 1) der Zwetschkenbrantwein, Cig., Jan., Gor.; — 2) = slivovnik, das Zwetschkenmus, Mur.; — 3) der Schlehdornstrauch, SlGor.- C.
  17. slívovka, f. 1) der Zwetschkenbrantwein, Dol., jvzhŠt.; — 2) der Zwetschkenschwamm, Mur., C., Kr.- Valj. (Rad).
  18. slízək, -zka, adj. schlüpfrig, Mur., Cig., C., Vest.; — ( nam. sklizek, Mik. [Et.]).
  19. 1. slízən, -zna, adj. = sklizek, C.
  20. slizẹ́ti, -ím, vb. impf. tropfenweise fließen, kleinweise rieseln, Dict., Fr.- C.; — prim. slezeti, solzeti.
  21. slízgati, -am, vb. impf. = drskati, C.
  22. slízgavica, f. das Glatteis, C.
  23. slízniti, slı̑znem, vb. pf. zergehen (o snegu, maslu), C.; — prim. slizeti.
  24. sljȗz, m., C., pogl. sluz.
  25. slobǫ̑d, f. die Erlaubnis, C.; — der Abschied: s. dati, vzeti, ogr.- C.; s. dati grehom, ogr.- C.
  26. slobóda, f. = svoboda, die Freiheit, Jan., M.; — der Abschied: slobodo vzeti, C., ogr.- Valj. (Rad).
  27. slobódən, -dna, adj. = svoboden, frei, Meg., Jan.; s. gospod, Meg.; slobodna mesta, Dalm.; prost ino s. postati, Dalm.; slobodno živeti, kakor se vsakemu dobro zdi, Dalm.; po svoji slobodni volji, Dalm.; s. česa, frei von einer Sache, C.; frei vom Grundzins, Cig.; — ledig, unverheiratet, Krelj; — slobodno je, slobodno, es ist erlaubt, Trub.- Mik., Mur., C., M., vzhŠt.; ali si smem kruha urezati? — slobodno! Mur.; slobodno, ungehindert, frei: na svoji glavi lase slobodno pustiti rasti, Dalm.; Tebi rečem slobodno, dir darf ich es sagen, Danj. (Posv. p.).
  28. slobodı̑telj, m. = svoboditelj, C.
  29. slobodíti, -ím, vb. impf. = svoboditi, befreien, ogr.- C.; — frei erhalten, sichern: delavnost vsakega slobodi stradanja, Mur.
  30. slobǫ̑dkinja, f. ein freies Weib, ogr.- C., Mik.
  31. slobȏdnik, m. 1) = svobodnik 1), der Freie, Meg., Dict.; — 2) (slobodník) der Befreier, ogr.- C.
  32. slobodnják, m. = svobodnjak, der Freie, Habd.- Mik., ogr.- C.
  33. slobodnjȃštvọ, n. = svobodnjaštvo; der freie Stand, die Freiheit, C.
  34. slobodúh, m. der Freigeist ( zaničlj.), Cig., C.
  35. slobọ̑st, f. die Zuversicht, Trub.- Mik., C.
  36. slǫ̑č, -ı̑, f. die Krümmung, die Krümme, der Bogen, Cig., C.; na s., krumm, C.
  37. sločı̑łnica, f. = naprava za sločenje ( n. pr. vil), C.
  38. sločílọ, n. 1) = naprava za sločenje kake stvari ( n. pr. vil), C.; die Reifbeuge (der Böttcher), C.; — 2) die Krümmung ( z. B. der Reife), C.
  39. slǫ́čiti, -im, vb. impf. krumm biegen, krümmen, Cig.; vile s., Z.; s. hrbtišče, den Rücken krümmen, SlN.; — s. se, sich krümmen, C.
  40. slǫ̑čnat, adj. krumm, C.
  41. slòg, slǫ́ga, m. 1) das Ackerbeet, Habd.- Mik., Mur., Fr., SlGor., ogr.- C.; slog je večji od ogona, ima več ko šest brazd, Št.- C.; — 2) der Stil, Jan., Cig. (T.), M., nk.; arabski, gotski s., Cig. (T.); (po drugih slov. jezikih).
  42. 1. slòj, slója, m. 1) die Kothpfütze an der Straße, C.; — 2) das Flötz, das Lager: sloji soli, oglja, Cig. (T.); s. železnih rud, Zora; die Schichte: zračni, vzdušni sloji, die Luftschichten, Cig. (T.), Žnid.; — sloji, die Bevölkerungsschichten, nk.: (po drugih slov. jez.).
  43. slǫ̑k, slǫ́ka, adj. 1) krumm; sloko drevo; kravji rogovi so sloki, ogr.- Valj. (Rad); ausgeschweift; sloko, die Abnahme des Schiffes am Vorder- und Hintertheil nach unten zu, die Sogbrüstung, V.-Cig.; — 2) = suh, hager, mager, Mur., vzhŠt.- C.; sloka živina, sloka baba, vzhŠt.; — sloki zlati, Danj. (Posv. p.).
  44. slǫ́ka, f. die Waldschnepfe (scolopax rusticola), Habd.- Mik., Notr.- Frey. (F.), Erj. (Ž.), vzhŠt.- C.
  45. slokáč, m. ein magerer Mann, C.
  46. slokáča, f. ein mageres Weib, C.
  47. slokȃn, m. ein magerer Mensch, vzhŠt.- C.
  48. slǫ̑kast, adj. 1) gekrümmt, bogenförmig, Cig., Jan., Žnid.; slokasto in zveriženo, C.; — 2) schlank, mager, hager, Jan., Nov.- C., UčT.; slokasta krava, Str.; s. konj, engbäuchiges Pferd, Cig.
  49. slǫ́kav, adj. krumm, (sluk-) Habd.- Mik., C.
  50. slokı̑n, m. ein magerer Mensch, C.
  51. slokítast, adj. = slokutast, C.
  52. slokítati, -am, vb. impf. = slokutati, C.
  53. slokóba, f. die Krümmung, ogr.- C.
  54. slokóbast, adj. verkrümmt, ogr.- C.
  55. slǫ̑konja, f. der Knöchel, ogr.- C.; — prim. slok.
  56. slokúta, f. ein magerer Mensch oder ein mageres Thier, Fr.- C.
  57. slokútast, adj. mager und schwach, C.
  58. slokútati, -am, vb. impf. 1) vom Alter gebückt einhergehen, C.; — 2) vor Magerkeit wankend einhergehen, C.; — prim. slokitati.
  59. slom, m. = sleme, der Dachfirstbaum, C.
  60. 1. slòn, slóna, m. 1) ein Mensch, der gerne herumlehnt, der Faule, Mur., C.; — 2) = legnar, der Wagenlagerbaum, C.; — 3) die Feuerlehne, C.
  61. slóniti, slǫ́nim, vb. impf. lehnen machen, anlehnen, Mur.; — ( fig.) stützen: svoje upanje na tebe slonim, ogr.- C.; s. se na koga, auf jemanden vertrauen, ogr.- C.
  62. slonokọ̑st, f. = slonova kost, Mur., Cig., Jan., Jap.- C.
  63. slǫ̑p, m. die Säule, Jan., Nov.- C.; vodni s., die Wassersäule, DZ.; — nam. stolp; prim. češ. sloup.
  64. slopǫ̑vje, n. die Colonnade, der Säulengang, Jan., Nov.- C.
  65. slǫ̑ščina, f. die Eintracht, Blc.-C., ogr.- C.
  66. slota, f. regnerisches Wetter, Regen mit Schnee, Rez.- C.
  67. slotati, -am, vb. impf. stürmen und regnen, Rez.- C.; (tudi: slutati, C.).
  68. slotav, adj. regnerisch, Rez.- C.
  69. 1. slóva, f. 1) der Ruf: dobre slove biti, Jap.- C.; dobra slova kosti omasti, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) der Buchstabe, kajk.- Valj. (Rad).
  70. slovę́čən, -čna, adj. = sloveč, C.
  71. slovę́čnost, f. die Berühmtheit, Nov.- C.
  72. slovẹ́niti, -ẹ̑nim, vb. impf. 1) slovenisieren, C., nk.; — 2) ins Slovenische übersetzen, Cig., Jan., nk.
  73. slovẹ̑nje, n. das Berühmtsein, der Ruhm, der Ruf, Mur., C., Mik. (Et.); imajo dobro ime ali slovenje, Trub.; slovenje od njega je šlo po vsej Siriji, Jap. (Sv. p.).
  74. slọ̑ves, m. 1) die Feierlichkeit, Mur., Mik. (Et.); (slovez, Ravn.); — 2) der gute Ruf, der Ruhm, Mur., Jan., C.; sloves se je od njega razširjal, Ravn.; dobrega slovesa, gut beleumundet, Levst. (Cest.); — 3) s slovesom, mit Verlaub, mit Respect zu melden, Meg., Dict., Cig., Jan., M., C.; s slovesom govoriti, Trub.; oni človek je kakor (s slovesom) svinja, Bas.; sloves reči, povedati = s slovesom, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — ( prim. slovo in sloba).
  75. slovę́sən, -sna, adj. 1) feierlich, Mur., Cig., Jan.; slovesna prisega, s slovesnim glasom, slovesno obljubiti, obhajati kaj, nk.; — slovesna dela, ruhmvolle Thaten, Ravn.; (slọ̑vesən, Mur.); — 2) Abschieds-: slovesni list, Jan.; — 3) slọ̑vesno = s slovesom, mit Verlaub zu melden, Mur., C.; to mi je, slovesno, nekdo ukazal, M.
  76. slovı̑t, adj. berühmt, Jan., Nov., ZgD.- C.; sloviti Romulus, Jsvkr.; slovita abecedarska vojska, Navr. (Kop. sp.); glorreich, Blc.-C.; vielbekannt: bila je slovita, zlasti po Gorenjskem, zadruga rokovnjačev, Jurč.
  77. slovítən, -tna, adj. = slovit, Jan., C.; slovitna gospoda, slovitna svetost, Jsvkr.
  78. slovíti, -ím, vb. impf. s. koga, jemandem den Abschied geben, Gor.; = iz službe poditi: kjer je služil, povsod so ga slovili, Polj.; slovili jih bomo, wir werden ihnen (die Wohnung) kündigen, Ljub.; — s. se, Abschied nehmen, sich verabschieden, Cig., Jan., C., Zora; s. se pri kom, sich bei jemandem beurlauben, Cig.
  79. slovítiti, -ı̑tim, vb. impf. berühmt machen, C.
  80. slǫ̑vnica, f. die Grammatik, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.- C., nk.; (slovníca, Cv.).
  81. slovničáriti, -ȃrim, vb. impf. Grammatik treiben, C.
  82. slovnikár, -rja, m. der Lexikograph, Cig., Jan., C.
  83. slovnikáriti, -ȃrim, vb. impf. Wörterbücher schreiben, C.
  84. slovnikȃrstvọ, n. die Lexikographie, C.
  85. slovọ̑, -ę́sa, n. 1) der Abschied; s. vzeti, jemati od koga, česa, Abschied nehmen; priti po s., kommen, um Abschied zu nehmen; s. dati komu, jemandem den Abschied geben, ihn aus dem Dienste entlassen; na tri dni ima s., er hat drei Tage Urlaub, Mur.; brez slovesa oditi, Cig.; odpuščen s slovesom, verabschiedet, DZ.; s. dati grehu, die Sünde lassen; (ogr. Slovencem v tem pomenu rabi: sloba: slobo vzeti; prim. sloba); — 2) slóvọ, gen. slóva, das Wort, Jan., kajk.- Valj. (Rad); — der Buchstabe, Alas., ogr.- C.
  86. sloza, f., Mur., Mik., Zilj.- Jarn. (Rok.), SlGor.- C., pogl. solza.
  87. slǫ́žən, -žna, adj. 1) übereinstimmend: s. čemu, ogr.- C.; — 2) einträchtig, Jan., nk.; ( hs.); — 3) složna ploskev, die Verwachsungsfläche ( min.), Cig. (T.).
  88. slǫ́žnost, f. die Einträchtigkeit, Jan., ogr.- C., nk.
  89. slučȃj, m. ein zufälliges Ereignis, Jan., Nov.- C., nk.; — der Fall, Cig. (T.), nk.; na s., eventuell, Cig. (T.); — der Zufall, nk.; — hs.
  90. 1. slúga, -e, m. der Diener, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad), BlKr., nk.; Vsak vojak ima svoj'ga slugo, Npes.-K.
  91. slúginja, f. die Bedienerin, die Magd, die Zofe, C.
  92. slugováti, -ȗjem, vb. impf. Diener sein, dienen, C.
  93. slȗh, m. 1) das Gehör, der Gehörsinn; tenek s. imeti, ein feines Gehör haben, Cig., Fr.- C., nk.; težkega sluha biti, harthörig sein, Cig.; — 2) das Hören: na prvi sluh se vam morda čudno zdi, Cv.; besedo po sluhu zapisati (nach dem Gehör), Slom.- C.; — 3) das Gerücht: ni sluha ne duha od njega; es ist von ihm gar nichts zu hören, er ist verschollen; — 4) = osluh, senec, die Schläfe, vzhŠt.- C.; na sluhe hukati otroku, Pjk. (Črt.).
  94. slušálọ, n. das Hörrohr, der Hörtrichter, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), Zora.
  95. slušȃvəc, -vca, m. der Befolger: nikar poslušavci božje besede, temuč slušavci v nebo pridejo, Trub.- C.
  96. sluškováti, -ȗjem, vb. impf. horchen, Fr.- C.
  97. slȗštvọ, n. die Dienstbarkeit: trdo s., C., Bas.
  98. slȗtək, -tka, m. der Ruf, der Ruhm, C., Z., Črniče ( Goriš.).
  99. slútən, -tna, adj. ahnungsvoll, C.
  100. slúti, -slóvem, -slújem, vb. impf. 1) berühmt sein, Mur., Cig., Str.; Rogačka voda (slatina) na daleč sluje, C.; to vino jako sluje, Svet. (Rok.); slul je za prvega lovca, LjZv.; dobro slovem, ich bin in gutem Rufe, V.-Cig.; močno s., viel Aufsehen machen, Cig.; — 2) lauten, Cig. (T.), Levst. (Pril.), nk.; slove v našem jeziku, Krelj; očenaš slove, Trub.- C.; takova pridiga drugači slove, Trub. (Post.); pravilno slove tako-le, Žnid.; obligacije slovoče na prinesitelja, DZ.; — 3) sluje se = pravi se, govori se, Cig., C.

   18.601 18.701 18.801 18.901 19.001 19.101 19.201 19.301 19.401 19.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA