Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (18.801-18.900)

  1. skòk, skǫ́ka, m. 1) der Sprung; na s., im Sprung; — das Springen: v skok, im Galopp: v skok jahati, jezditi, dirjati, Mur., Cig., Jan., Ravn.; V šotorje dirja, dirja v skok, Npes.-K.; Po črnih grobih v skok lete, Preš.; = v skoke, vzhŠt.- C.; — v skok, flink, schnell: boš videl, kako mi pojdejo noge v skok (pri plesu), LjZv.; kjer je dosti rok, tam gre delo v skok = viele Hände machen der Arbeit bald ein Ende, Mur.; ta reč ne sme na skok iti, man darf sich damit nicht übereilen, Met.; — skoke imeti, viel Geschäfte zu verrichten haben, C.; — 2) das Gefälle (des Wassers), Cig. (T.), Plužna- Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — der Wasserfall, C., Poh.; slap ali skok, Pjk. (Črt.); — 3) = stegno: daj mi mesa v skoku, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; pos. žabji skok, die Froschkeule, Cig.; pečeni skoki, Cig.; — 4) der grüne genießbare Frosch, C.; — 5) "ako gadu rep odsekaš, vzrastejo mu štiri noge, in iz njega postane 'skok', silno močna žival", Št.; ( prim. Glas. 1859, II. 182); — = debela kratka kača, kakor kak oselnik, Gor.- DSv. V. 286.
  2. 2. skolẹ́hati, -am, vb. pf. sich mühsam aufraffen, sich mühsam ans die Beine stellen, Jan., C.; mož skoleha in v sredo zbora stopi, Ravn.; — convalescieren, genesen, Cig., C.; = s. se, Dict., Cig., Trub.; na noge se s., Burg.; ( nam. vzk-).
  3. skółza, f., C., pogl. solza; (skuza, Mik.).
  4. skomárati, -am, vb. pf. sich auf die Beine helfen, sich aufrichten, Jan., C.; Savel je počasi na noge skomaral, Ravn.; ( nam. vzk-).
  5. skomati, -am, vb. impf. 1) leidenschaftlich verlangen, schmachten, Z.; — 2) sehr in Sorgen sein, bekümmert sein, C.
  6. skomínast, adj. 1) stumpf ( v. den Zähnen nach dem Genuss herber o. sauber Sachen): skominasti zobje, Cig., Mik.; kateri človek viniko jẹ́, tega zobje bodo skominasti, Dalm.; — 2) die Zähne stumpf machend, herb, Cig., C.; skominasto sadje, Cig.
  7. skomínati, -am, vb. impf. 1) skomina me, die Zähne stehen mir auf, Cig.; — ich habe ein starkes Verlangen, C.; skomina me po čem ali kom, DSv., Kr.; — 2) skomina se mi = imam skomino, Dol., Gor.; — ich bin lüstern, Dol.
  8. skominljìv, -ívo, adj. sehnsüchtig: skominljivo kaj želeti, C.
  9. skomízgati, -am, vb. impf. ad skomizgniti; s. z ramami, die Achseln zucken, C., Let., Več.
  10. skomízgniti, -mı̑zgnem, vb. pf. einmal die Achseln zucken, C.
  11. skomljáti, -am, vb. impf. 1) wimmern, Notr.- Cig., Jan.; in Sorgen sein, sich grämen, Jarn., Cig.; s. za koga, C.; — ta-le moj palec na nogi, ki iz črevlja gleda, je časih skomljal in tožil, Jurč.; — 2) lüstern sein: s. za čim, nach etwas lüstern sein, Svet. (Rok.); po blagu s., Trub.
  12. skomnẹ̑ləc, -łca, m. ein lüsterner Mensch, C., Z.
  13. skomnẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) trauern, wehklagen, C.; bližnji in daljnji skomnijo, ker so preljubega Z. na oder dejali, Slom.; — 2) lüstern sein, sich sehnen, Cig., C.; s. za čim, nach etwas gieren, sich sehnen, ogr.- C.
  14. skomodráti, -ȃm, vb. impf. winseln (von Kindern), C.
  15. skomúcati, -ȗcam, vb. impf. 1) beim Sprechen undeutliche Laute von sich geben, C.; — 2) die Achseln zucken, Jan.
  16. skomȗckati, -am, vb. impf. = skomucati 1), C.; — Laute von sich geben wie die Ferklein, (skum-) Mur.; — miauen (skomujckati), Zora.
  17. skomȗk, m. ein Nachtgespenst, C.
  18. skomúkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) schluchzen, Št.- Cig., C.; — 2) munkeln, Z.; od nje so začeli skomukati, da je samodruga, Dol.- Mik.
  19. skončȃnje, n. 1) die Vollendung, Mur.; — 2) der Beschluss, C.
  20. skončȃtək, -tka, m. der Beschluss, C., SlN.
  21. skončáti, -ȃm, vb. pf. beendigen, fertig machen, Cig.; s. delo, Levst. ( LjZv.); vsega ne bom mogel s., jvzhŠt.; — = opraviti, ausrichten: nič nismo skončali, jvzhŠt.; bestimmen, festsetzen, C.; beschließen, Z.
  22. skǫ̑nčki, adv. 1) nach dem Ende zu, Mur.; — 2) aufrecht = po koncu, C.; ( nam. vzk-).
  23. skónəc, adv. 1) am Ende, gegen Ende, Mur., C.; s. njive, C.; s. steze, Npes.-Vraz; s. leta, am Jahresschluss, Z.; — s. 24ih ur je umrl (nach 24 Stunden), Goriš.- Levst. (Rok.); — 2) = po koncu, aufrecht, C.; — ( nam. vzkonec).
  24. skonı̑čje, n. eine Art Strauchholz, C.
  25. skoníka, f. eine Art Strauchbäumchen, C.
  26. 1. skòp, skópa, m. der Geier, C.; — prim. 4. skopec.
  27. skópati, -kǫ́pljem, -páti, -pȃm, vb. pf. 1) aufgraben, Jan., C.; s. zemljo, die Erde aufreißen, Cig.; — 2) auf die Beine bringen: bolnika s., C.; s. se, sich emporarbeiten, Cig.; — ( nam. vzk-).
  28. skopčevína, f. das Schöpsenfleisch, das Hammelfleisch, Cig., Jan., C.
  29. 1. skópəc, -pca, m. 1) geschnittener Schafbock, der Schöps, Cig., Jan., C., DZ., Kras- M., Gor.; — 2) der Castrat, der Eunuch, Cig., Met., Mik.
  30. 3. skópəc, -pca, m. eine eiserne Falle, das Schlageisen, Cig., Jan., C., Štrek., Gor., ogr.- Valj. (Rad).
  31. skoplję́nəc, -nca, m. der Castrat, der Eunuch, Mur., Cig., Jan., C.; skopljenci, kateri niso zaroda imeli, Škrinj.; konj s., der Wallach, Levst. (Nauk), DZ.
  32. skopníca, f. eine Stelle, wo der Schnee bereits geschmolzen ist, Jarn., Jan., C.
  33. skopọ́ma, adv. kärglich, knapp, Mur., C., Rib.- Mik., Met., Vrt.; s. živimo, Z.; tem ljudem žitek skopoma dajo poljski pridelki, Levst. (Nauk); skǫ̑poma, M.
  34. skoporı̑təc, -tca, m. = skopec, der Knauser, Dict., Cig., C.
  35. skoporítiti, -ı̑tim, vb. impf. knausern, kargen, C.
  36. skoporítost, f. = skopost, C.
  37. skopóta, f. = skopost, C.
  38. skopovı̑t, adj. geizig, Jan., C.; — kärglich, Cig.
  39. skopŕcati se, -am se, vb. pf. burzeln, stürzen: po stopnicah s. se, C.
  40. skorən, -rna, adj. schnell, eifrig, fleißig, C.; (— hitzig, streng, schlimm, C.; skorni ljudje, hitzige, schlimme Leute, Npes.-Vraz; übermüthig, Fr.- C.; trotzig, boshaft, C.; — skorna zima, strenger Winter, C.; — tudi: skuren, C.).
  41. skórẹšnji, adj. baldig, C.
  42. skorjevína, f. das Krustengebilde, C.
  43. skorjevı̑t, adj. = skorjav, C.
  44. skorlȗp, m. der Milchrahm, Cig.; — die Kruste, die sich an der Oberfläche der geackerten Dammerde nach einem Regen durch Austrocknen bildet, Cig., Ip.; — der Weinstein, C.; — prim. skrlup, škrlup, skralup, skralub.
  45. skǫ̑rnat, adj. rindig, ogr.- C.
  46. skorǫ́cẹlj, m. die Schafgarbe (achillea millefolium), Št. Andrež ( Št.)- Erj. (Torb.), vzhŠt.- C.
  47. skọ̑ruš, m. = oskoruš, skoriš, C.
  48. skosmáti, -ȃm, vb. pf. zu Flocken schlagen, flocken, Cig., Jan.; skosman, straubicht, C.
  49. skotína, f. der Unrath von Thieren, C.
  50. 1. skótniti, skǫ̑tnem, vb. pf. = skotiti, Mur., C., Mik.; s. se, geworfen werden, Mur.
  51. 3. skótniti, skǫ̑tnem, vb. pf. = zavaliti, hinwälzen, C., Glas.; ( nam. vzk-).
  52. skovík, m. 1) das Eulengeschrei, M.; — 2) eine Art kleine Eule, C.; der Kauz, die Habichtseule (surnia), Frey. (F.), Cig., Jan.
  53. skovı̑ncati, -am, vb. impf. winseln, C.
  54. skovír, -rja, m. das Käuzchen, Jan., Zora- C.; — die Nachteule, Erj. (Torb.), Gor.
  55. skọ̑z, skọ̑zi, I. adv. 1) hindurch: s. teči, hindurchfließen, s. sijati, hindurchscheinen; s. biti, zugrunde gegangen sein, alles verloren haben, C.; s. in s., durch und durch, durchgehends; s. in s. prehoditi, premeriti kaj; s. in s. premočiti si obleko; — 2) immer, M., C., Npes.-Vraz, Polj.; s. in s., fort und fort, immerdar, Cig., Jan.; s. bolj, immer mehr, Šol.; skozi je raztresal, Levst. (M.); — II. skọ̀z, skọ̀zi, praep. c. acc. 1) durch (v krajnem pomenu); skoz mesto jezditi; nit igli skozi uho prepeljati; skoz okno gledati; — 2) durch (v časnem pomenu); s. tri leta, drei Jahre hindurch; — 3) (po vzgledu nem. durch znači sredstvo: skozi Kristusa je človeštvo odrešeno; — skozi Bog, Alas.; za skozi Bog, um Gottes willen! Notr., Prim., Npes.-Schein.; po it. per Dio! in slov. za Boga!).
  56. skọ̑zən, -zna, adj. 1) Durchgangs-: skozno blago, C.; — 2) durchsichtig, Cig., C.; skozno vino, Vrtov. (Vin., Km. k.); — 3) wach, aufmerksam, ogr.- C.
  57. skozniti, -im, vb. impf. wachen, ogr.- C.
  58. skoznìv, -íva, adj. wachsam, sorgfältig, C.
  59. skoznovȃnje, n. das Wachen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  60. skoznováti, -ȗjem, vb. impf. wachen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); — s. na kaj, auf etwas achten, ogr.- C.
  61. skǫ̑žnja, f. das Loch, C., Vrt., Levst. (Rok.); — prim. skvožnja.
  62. skradnjáča, f. = skrajnjača, das Schwartbrett, C., Mik.
  63. skrȃdnji, adj. = skrajnji, C., ogr.- Mik., BlKr., jvzhŠt.; skradnja zemlja, C.; skradnjo uro zvoni, es läutet die Zügenglocke, BlKr.
  64. skrájda, f. der Ginster (genista sagittalis), Fr.- C.; — prim. skrada.
  65. skrȃjəc, -jca, m. 1) das Schwartbrett, C.; — 2) der Stockzahn (beim Rindvieh), C.
  66. skrȃjema, adv. 1) an den Seiten, am Rande, C.; s. skledo obrisati, Mur.; — von der Seite, auf indirectem Wege: s. poizvedeti kaj, Svet. (Rok.); — 2) anfangs, Bes.; ( prim. skraja = s kraja, anfangs, C.).
  67. skrȃjnik, m. 1) das Schwartbrett, C.; — 2) der Pol ( phys.), Cig. (T.); enega skrajnika, unipolar, Cig. (T.).
  68. skrajnjáča, f. der Seitenladen, das Schwartbrett, C.
  69. skrajnják, m. 1) = skrajnjača, C.; — 2) skrȃjnjak, der Eckzahn (skranjek), Jan.
  70. skrȃjnji, adj. der äußerste, der letzte, C.; skrajnji čas je uže, da greš, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  71. skrȃjšək, -ška, m. das Abgekürzte, die Abkürzung, Jan., C., Zora; das Compendium, Navr. (Kop. sp.).
  72. skralȗb, m. 1) die dicke Milchhaut, Dict., C., Gor.- Mik.; — 2) ona skorja, ki se po dežju naredi na zemlji, Lašče- Erj. (Torb.); pogl. skorlup.
  73. skralȗp, m. die Rinde, die Kruste, Cig. (T.), C.; — pogl. skorlup.
  74. skrámola, f. ein hohler Baum, Cig., C.; — prim. škrambol, žlambor.
  75. skrȃnj, -ı̑, f. 1) das Kinn, der Kiefer, Jan., C., Gornja Soška dol.- Erj. (Torb.), Bolc- C.; — 2) stena ali skala, pod katero bije voda, Koborid- Erj. (Torb.); — 3) = rob, die Kante, Kras- Erj. (Torb.); — 4) pl. skranjı̑, oni del pri vozu, v katerega je vloženo oje, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  76. skranjíca, f. das Schlafbein, Cig., Jan., C.
  77. skrápa, f. die Kruste, C.; die gefrorene Schneedecke, die Schneekruste, Mur., Cig., Jan.; — die harte Erdkruste, C.; — prim. skorlup.
  78. skrásti, -krádem, vb. pf. in Menge zusammenstehlen, C.
  79. skrástiti se, -im se, vb. pf. verharschen (o rani), C.
  80. skrátiti, -im, vb. pf. verkürzen, Cig., ( gramm.) Cig. (T.), M.; skračeno ime, LjZv.; — schmälern, C.; s. komu kaj, C.; dohod s., Levst. (Zb. sp.).
  81. skrȃtkoma, adv. kurz, C.
  82. skȓb, -ı̑, f. die Sorge; veliko skrbi imeti; skrbi me tarejo, die Sorgen quälen mich; v skrbeh biti, von Besorgnis erfüllt sein; brez skrbi živeti, ein sorgenloses Leben führen; brez skrbi lahko peljaš črez most, ne bo se podrl; (brez skȓbi); — s. me je česa, za kaj, ich kümmere mich um etwas; ne bodi te skrb za to! sei deshalb unbesorgt! skrb me je za njega! ( iron.) was kümmert er mich! župana bodi skrb zapovedi, Levst. (Nauk); pravice vas bodi skrb! Ravn.; to bo moja skrb, dafür werde ich sorgen; v skrbi (si) biti česa, in Sorgen sein, besorgt sein bezüglich einer Sache: Dežele miriš druge vse, Al' v skrbi nisi sam svoje, Npes.-K.; v skrbi smo si draginje, wir besorgen eine Theuerung, Trub.; Jezusu je v skrbi nedolžnost zaroda, Ravn.; po skrbi mi hodi, es kümmert mich, C.; — der Eifer, das Bestreben; s. za prihodnost, za večno življenje; s. imeti za kaj, sich etwas angelegen sein lassen, auf etwas achtgeben; s. imeti za bolnika; — die Obsorge, die Fürsorge; delo imam jaz na skrbi, die Arbeit ist meiner Obsorge anvertraut; na s. priti komu, jemandem zur Last fallen, Cig.; Jaz bom pod skrb te vzel, Greg.
  83. skŕbən, -bna, adj. sorgfältig; skrbno pregledovanje računov; — sorgenvoll: skrbnega obraza, LjZv.; — skrbno je, es ist zu befürchten, Krelj; — eifrig, besorgt; skrben oče biti svojim otrokom: s. gospodar; s. za kako reč; s. svojega dela, Met.; — wirtschaftlich, C.; — tudi: skrbȃn, -bnà.
  84. skrbẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sorgen, besorgt sein; s. za koga, za kako reč; za otroke, za gospodarstvo s.; skrbi, da o pravem času prideš; gospodinja skrbi, da dobivamo vsak dan jesti; — 2) Sorgen machen; neka reč me skrbi; to me ne skrbi; otroci me skrbijo; skrbi me, kaj bo, če ne pride; ljudi je skrbelo, ker se je sovražnik bližal, die Annäherung des Feindes beunruhigte die Einwohner, Cig.; to tebe prav nič ne skrbi, das geht dich gar nichts an; — s. se za kaj, sorgen, sich kümmern, ogr.- Valj. (Rad), C.; s. se ob kom, Krelj, vzhŠt.- Vest.
  85. skrbežljìv, -íva, adj. = skrbljiv, C.
  86. skrbı̑nka, f. eine Art Bergdistel (dient als Futter für Schweine), C.
  87. skrbljìv, -íva, adj. besorgt, beflissen, Cig., Jan.; sorgfältig, Mur., Cig., Jan.; skrbljivo paziti na kaj, ogr.- C.
  88. skrbljívost, f. die Besorgtheit, die Sorgfalt, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); božja s., die Vorsehung Gottes, C.
  89. skrd, f. = oskrd, C.
  90. skrdẹ́liti se, -ẹ̑lim se, vb. pf. sich zusammenrotten, C., Z.
  91. skrę́cati, -am, vb. impf. = skrekati, C.
  92. skrẹgávati se, -am se, vb. impf. = kregati se (greinen), Hal.- C.
  93. skrę́kati, -kam, -čem, vb. impf. keuchen, husten ( z. B. wie ein alter Mann), Z.; kreischen (wie ein Kranker), C.
  94. skrę́mžiti, -im, vb. pf. verzerren, verziehen; s. obraz; s. čelo, C.; s. se, = s. obraz; — skremžen, mit einem (zum Weinen) verzogenen Gesichte, Gor.
  95. skréniti, -krę́nem, vb. pf. eine Schwenkung machen, C.
  96. skrepelẹ́ti, -ím, vb. pf. eig. verfliegen: zu Asche werden, Z.; ogenj skrepeli, C.
  97. skŕgati, -gam, -žem, vb. impf. zirpen: skržak skrže, C.
  98. skrgútati, -am, vb. impf. = škrgutati, knarren, C.
  99. skrhljáti, -ȃm, vb. pf. = v krhlje razrezati, Z.; — zerbröckeln, Jan., C.
  100. skŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. schartig machen, M., C.; — verletzen, Jarn.- M., C.; — s. besedo, das Wort brechen, C.; — s. se, alt, schwach werden, C.; — s. se, von einer Arbeit oder einem Versprechen abstehen, C.

   18.301 18.401 18.501 18.601 18.701 18.801 18.901 19.001 19.101 19.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA