Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (18.401-18.500)

  1. sanı̑njak, m. = sanenec, die Schlittenbahn, Mur., Cig., Jan., C., Poh., vzhŠt.
  2. saníšče, n. der Schlittenbaum, die Schlittenkufe, C.
  3. sanják, m. = saninjak, C.
  4. sanjáriti, -ȃrim, vb. impf. träumerische Gedanken haben, träumen, C., nk.
  5. sanjàv, -áva, adj. träumerisch, Jan., C.; sanjavo zreti, Zora.
  6. sánjevka, f. = sanišče, der Schlittenbaum, C.
  7. sápa, f. 1) der Athem; nima sape, er hat keinen Athem; sapo mi je vzelo, es hat mir den Athem benommen; tak veter je, da človeku sapo jemlje; sapo zapreti, zapirati, den Athem hemmen; ( fig.) sapo zapreti komu, jemanden mundtodt machen, ihn zum Schweigen bringen, Cig. (T.), nk.; sapa mu pojema, zastaja, der Athem fängt ihm an auszubleiben, Cig.; sape mi zmanjkuje, es geht mir der Athem aus; sapa me žene, ich habe starken Athem, Svet. (Rok.); sapo k sebi držati, den Athem zurückhalten, LjZv.; ob eni sapi, in einem Athem, Cig.; v eni sapi, hastig, C.; — 2) die bewegte Luft, der Wind; s. piha, vleče, es zieht ein Wind; na sapi biti, der Zugluft, dem Winde ausgesetzt sein; sape se bati, luftscheu sein, Jan.; mlin na sapo, die Windmühle, Cig., Nov.- C.; dušilna s., die Stickluft, Jan.; treskava s., schlagende Wetter, Erj. (Min.); sušeča s., fixe oder mephitische Luft, Erj. (Min.).
  8. sápati, -pam, -pljem, vb. impf. stark athmen, Cig., M.; schnauben, Jan.; keuchen, Ben.- Mik.; — zischen (o kačah), C.
  9. sápən, -pna, adj. luftig, Cig., Jan., M., Vrtov.- C.
  10. sapljáti, -ȃm, vb. impf. sanft wehen, fächeln, Jan.; vetrec nam hlad saplja, Mur.; s. koga, jemanden anwehen, C.
  11. sȃpnica, f. 1) die Wasserblase, C.; die Seifenblase, Z.; — 2) das Windloch, Ravn.- Cig., Jan.; luknja v zemlji, iz katere se ob dežju kadi, Gor.; — 3) die Windlade in den Orgeln, Cig.; — 4) = sapnik, die Luftröhre, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  12. sȃpnik, m. 1) die Luftröhre, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Ž.), Št.; — 2) der Canal in der Orgel, Cig., Jan.; — sapniki = mehovi, das Gebläse, Cig.; — 3) das Luftloch, Jan.; — der Wetterkasten, die Windtrommel ( mont.), Cig.; — 4) der Hauchlaut, Jan. (H.).
  13. 1. sàs, sása, m. das Entsetzen, ogr.- Mik., C.
  14. sasẹ̀m, adv. = sa sem, tu sem, hieher, Kor.- M., C.
  15. sásiti, sȃsim, vb. impf. schrecken, ogr.- Mik., C.; s. se, erschrecken, sich fürchten: s. se greha, hudega, C.
  16. sásniti se, sȃsnem se, vb. pf. erschrecken: s. se greha, ogr.- C.
  17. satìč, -íča, m. eine kleine Wabe, C.
  18. sȃtinje, n. coll. Honigwaben, vzhŠt.- C.
  19. satjè, n. coll. die Waben; čmrljevo satje, Erj. (Izb. sp.); — s. v kosti, das Zellengewebe im Bein, C.; — tudi: sȃtje, Valj. (Rad).
  20. sȃtnik, m. die Honigwabenleiste, der Wabensprießel, C., Por.; panj s premičnimi satniki, Nov.
  21. savtáti, -ȃm, vb. impf. hastig fressen, schlampen, C.; — hastig reden, C., Gor., Notr.; — oberflächlich arbeiten, hudeln, C.
  22. scáłən, -łna, adj. Harn-: scȃłni mehur, die Harnblase, C.; scȃłna kislina, die Harnsäure, Cig. (T.).
  23. scalína, f. der Urin, Guts., Cig., Jan., ogr.- M., C., Valj. (Rad), vzhŠt.
  24. scȃnej, m. eine Art Frosch, C.; — prim. poščaglja.
  25. scánica, f. = scalnica, Mur., Cig., Jan., C.
  26. scaníga, f. das Leinkraut (linaria), C.
  27. scanjúga, f. eine Art Frosch, = poscaniga, tomažek, C.
  28. scȃva, f. das Pissen, C.
  29. scȃvka, f. = scava, C.
  30. scẹlína, f. die verheilte Wunde, Slom.- C.
  31. scẹ̑loma, adv. aus einem Stück: s. delan, Cig. (T.); s. kolo, ein Blockrad, Cig.; — ganz, Mur., Kremp.- C.; — vollinhaltlich, Levst. (Nauk).
  32. scı̑mək, -mka, m. der Aufschössling, Mur., Cig., Vrtov.- C.; ( nam. vz-).
  33. scǫ́tati, -am, vb. pf. zerzausen: scotala sta se do krvavega, Glas.; — s. koga, jemanden gehörig bei den Haaren nehmen, C.
  34. scvȃrək, -rka, m. = scvirek, die Speckgriebe, C.
  35. scvŕkati se, -cvȓkam se, vb. pf. zusammenschrumpfen, C.
  36. scvŕkniti se, -cvȓknem se, vb. pf. zusammenschrumpfen, C.
  37. scvŕliti se, -im se, vb. pf. zusammenschrumpfen, C.
  38. sčakalíšče, n. = sčakovališče, Jan., Fr.- C.
  39. sčákati se, -čȃkam se, vb. pf. bis zur Zusammenkunft warten, C.
  40. sčakovalíšče, n. der Rendezvousplatz, C.
  41. sčakováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad sčakati se; auf einander warten, Cig., Jan., C., jvzhŠt.; tu se zaljubljeni svet sčakuje, hier haben die verliebten Leute ihr Stelldichein, Levst. (Zb. sp.).
  42. sčę́diti, -čę̑dim, vb. pf. = sčedniti, C.
  43. sčę́dniti, -čę̑dnim, vb. pf. gescheit machen, klug machen, C.; — s. se, gescheit werden, klug werden, zur Einsicht gelangen, C., Zora- C.
  44. sčéniti se, sčę́nem se, vb. pf. niederhocken, Cig., Jan., Slom.- C.; Tomaž se Jezusu k nogam sčene, Ravn.; zusammensinken, Lašče- Levst. (M.); kmalu bi se bila na mestu sčenila, Burg.; (pod bremenom) s. se, Jarn.
  45. sčę̑sək, -ska, m. = česek, ein Splitter ( z. B. von Holz), Z., vzhŠt.- C.
  46. sčı̑sloma, adv. genau, C.
  47. sčísta, adv. = s čista, ganz, C.
  48. sčı̑stoma, adv. ganz, C.; vse s., Svet. (Rok.).
  49. sčǫ̑rbati, -am, vb. pf. verpantschen: s. vino, C.
  50. sčútiti se, -im se, vb. pf. (nach einer Ohnmact) zur Besinnung kommen, vzhŠt.- C.; — ( nam. vzč-).
  51. sè, adv. = sem, her, C.; pogledaj se! schau her! C.
  52. sébe, pron. seiner, ihrer, sich; 1) rabi se, kadar se dejanje obrača na subjekt istega stavka; za sebe skrbiš; k sebi jih vabimo; tudi poleg infinitiva, kateri ima drug subjekt, ako ne nastane zmisel nejasen: kralj jim ga ukaže pred sebe pripeljati; (toda: dovoli mi vprašati te), Mik. (V. Gr. IV. 104.); redkeje tako pri participu: ima vse rešiti v odkazanem si področju, DZ.; — nekako po nepotrebnem stoji časih si poleg nekaterih glagolov: on si sede, leže, vzhŠt.; od kod ste si vi? Trub.; on si ne ve mere, Ravn.- Mik. (V. Gr. IV. 602.); ni vedel, kaj si je (was es gäbe), Vrt.; počivati si, leči si, SlGor.- C.; Bog si ga bodi zahvaljen! Levst. (M.); pojdi si kam = warum nicht gar! Levst. (M.); lejte si! ei ei! glejte si groze! Jurč.; blagor si je človeku, kir (ki) mene posluša! Schönl.; blagor si tebi! wohl dir! Ljub.; gorje si je temu človeku! Schönl.; — 2) pomenja vzajemnost: einander: tepeta se; saj sva si brata; seznanila sva se; — ljubite se med seboj; — 3) enklitični si daje stavku splošnejši pomen: da si, obgleich; kadar si bodi, wann immer; bodi si, naj si je, es mag nun sein; kakor si je kod navada, wie es eben irgendwo Sitte ist, Levst. (Nauk); grmi si ali ne grmi si, jaz pojdem v gozd, Lašče- Levst. (Rok.); on si reci ali stori, kar hoče, Trub.; — 4) "se" pri povratnih (refleksivnih) glagolih; smejati se, veseliti se; — povratno se rabijo prehajalni glagoli za pasivno obliko, ali da se izraža nem. man: žito se mlati na podu; časniki se raznašajo po vsem mestu; govori se: — (taki refleksivni izrazi se rabijo, zlasti na italijanski meji, tudi z objektom; kmete se vidi na polju, boljšega daru bi se ne moglo dati, Mik. (V. Gr. IV. 363.); toda knjižni jezik se te rabe ogiblje).
  53. sebeljȗbje, n. die Eigenliebe, C.
  54. sebiràd, -ráda, adj. selbstsüchtig, ogr.- C.
  55. sebirádost, f. der Eigennutz, ogr.- C.
  56. sẹ̑č, -ı̑, f. 1) der Holzschlag (ein abgeholzter Theil des Waldes), Cig., Jan., C.; — 2) ein lebendiger Zaun, Cig., Jan., Rib.- Mik., Levst. (Cest.), LjZv.; pletena seč, Levst. (Močv.); vrt je bil zagrajen z živo sečjo, Zv.; das Dickicht: stala je prostrana seč, koder se razteže zdaj najlepša oranica, LjZv.; — 3) die Mahd, Cig., Jan., Mik.; — 4) die Metzelei, Jan., C.
  57. sẹ́ča, f. 1) = seč f., der Holzschlag, Cig., Fr.- C.; — 2) ein lebendiger Zaun, ogr.- C., Raič ( Let.); plotovi in seče, Nov.; — das Jungholz, das Dickicht, ogr.- C.; — 3) die Mahd, Guts., Cig., Jan., C., Mik., Zilj.- Jarn. (Rok.); — = travnik v planini, Poh.; — 4) das Gemetzel, Jurč. (Tug.), Vrt.
  58. sẹ́čən, -čna, adj. 1) zum Hacken gehörig: sẹ̑čni mesec, der Holzschlagemonat, der Februar, ogr.- C., Z.; — sečno mesto, das Hochgericht, ogr.- C.; — sečno orožje, zum Hauen dienende Waffe, das Kurzgewehr, Cig.; — Schnitt-: sečna ploskev, die Schnittfläche ( math.), Cig. (T.); — 2) schlagbar, fällbar (o gozdu), Cig., Jan.
  59. sẹ́čənj, -čnja, m. = sečan, C.
  60. sẹ́či, sẹ́čem, vb. impf. 1) = sekati: Tod sekla bodo bridka jekla, Greg.; — umhauen, fällen: drevesa s., C., M., Tolm.; — 2) mähen, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Gor., Tolm., Kor.; Zdaj kleplje koso, Zdaj seče ž njo travo, Npes.-K.
  61. sę́či, sę́žem, vb. pf. den Arm nach einem Ziele ausstrecken, langen; s. pod posteljo, pod mizo; z roko v žep s., mit der Hand in die Tasche fahren; v roko s. komu, jemandem die Hand reichen; v roke sva si segla, wir reichten uns die Hände; memo s., fehlgreifen; s. črez kaj, überlangen; s. po kaj, po čem, nach etwas greifen, langen; seči po klobuk; seči po meč, Preš.; po tujem s., fremdes Gut angreifen; s. komu na blago, jemandes Gut confiscieren, Dict.; k delu s., zugreifen, Fr.- C.; — s. komu v besedo, jemandem ins Wort fallen; s. komu v delo, v opravilo, einem andern ins Handwerk, ins Amt greifen, Cig.; s. v tuje pravice, einen Eingriff thun in fremde Rechte; — s. do dna, bis zum Boden langen: ne sežem do dna; globoko s., tief hinein greifen; daleč s., weit ausholen; — reichen; daleč s., weit reichen; s. do —, bis — reichen; tvoje usmiljenje seže do nebes, Trav.- Valj. (Rad); naša pamet tako daleč ne seže, Škrb.- Valj. (Rad); — s. v srce, zu Herzen gehen.
  62. sẹ̑čina, f. der Holzschlag, C., Fr.- C.; sekam v svoji sečini, Z.
  63. sẹ̑čka, f. das Häcksel, der Häckerling, ogr.- C., Valj. (Rad).
  64. sẹ̑čnica, f. die Secante ( math.), Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
  65. sẹ̑čnja, f. 1) das Holzfällen, C.; o sečnji, zur Holzschlagszeit, Cig.; s. drevja, Navr. (Let.); — 2) der Schlag (del gozda, odločen v sekanje), Goriš., Idrija- Erj. (Torb.), Ip.; — 3) sečnja (mesa), die Ausschrotung (des Fleisches), C.
  66. 1. sẹ̀d, sẹ́da, m. 1) das Sitzen, Habd.- Mik.; — 2) der Sitz: prve sede si izbirati, C.
  67. sẹ̑d, sẹ́da, adj. grau, Mur.- Cig., Jan., C.; seda glava, Kras- Erj. (Torb.).
  68. sẹdálọ, n. 1) das Gesäß, der Hintere, Mur., Cig., Jan., nk.; z bičem je udrihal po ovčarjevem sedalu, Jurč.; — 2) das Ding, worauf man sitzt, der Sitz, Cig., Jan., C.; na prvih sedalih pri večerjah sedeti, Trub. (Post.); der Sitz in einer Sänfte, Dalm.; voz z dvema sedaloma (zweisitzig), Cig.; — der Schlafort der Hühner, C.; — die Schiffsbank, Cig.; — zahodno s., der Leibstuhl, Levst. (Pril.).
  69. sədánji, adj. = zdanji, jetzig, gegenwärtig; s. vek, nk.; sedanja cena, der laufende Preis, Cig. (T.); sedanja ura nam je znana, poslešnje ne vemo, Fr.- C.; s. čas, das Präsens ( gramm.).
  70. sədánjščina, f. die jetzige Zeit, das jetzige Leben, Fr.- C.
  71. sẹ́dati, -am, vb. impf. ad sesti; sich setzen, sich niederlassen; kadar bodeš povabljen, ne sedaj na prvo mesto! Krelj; ob potu seda na rob hriba dan na dan, Ravn.; ptiči sedajo na drevje; vrana k vrani seda, C.
  72. sẹdę̑čki, adv. sitzend, sitzenderweise, ogr.- C., Mik., jvzhŠt.
  73. sẹdẹlíšče, n. = sedališče, der Sitz, Trub., Dalm.; zgoranja sedelišča izbirati, Schönl.; — der Hühnersitz, Fr.- C.
  74. sédəłnik, m. das Sattelpferd, C.
  75. sẹdẹ́lọ, n. der Sitz, Danj.- Mik.; — der Hühnersitz, C., Z.; — der Leibstuhl, C.
  76. sẹ́dən, -dna, adj. sẹ̑dna kost = sednica, das Sitzbein, C., Vod. (Bab.).
  77. sẹdína, f. 1) graues Haar, C., Z.; sedine, graue Haare, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — 2) pl. sedine na vinu = bersa, der Kahm, C.
  78. sẹdíšče, n. der Sitz, Cig., ogr.- C.; der Sitzplatz (als Theil des Stuhles), ogr.- Valj. (Rad).
  79. sédlast, adj. sattelförmig, Jan., C., Z.; sattelartig geformt: s. konj, človek, Fr.- C.
  80. sedlę̑n, adj. Sattel-: sedleni konj, das Reitpferd, ogr.- C.
  81. sedleník, m. das Sattelpferd, Mur., Cig., C.
  82. sedlenják, m. das Reitpferd, ogr.- C.
  83. sedmı̑nščak, m. 1) der Leichenmahlgast, C.; — 2) das Leichenmahlbrot, C.
  84. sẹ́dniti, sẹ̑dnem, vb. pf. = sesti, Rez.- C., Ben.- Kl.
  85. sẹ́dnọ, n. die Satteldruckwunde, C., Rib.- Mik., Lašče- Erj. (Torb.); — die Wunde vom Liegen: "na bolniku rana od premnoge in dolge leže", Lašče- Erj. (Torb.); (sédnọ, mej Krko in Zatičino, Levst. ( LjZv. II. 483.)).
  86. segljáti, -ȃm, vb. impf. 1) wiederholt u. schnell hervorstrecken und zurückziehen: z jezikom s., züngeln, Fr.- C.; — 2) sticheln, C.
  87. 2. segúrən, -rna, adj. tüchtig, vzhŠt.; žnidar je bil močen čvrstev in seguren, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); — eifrig, C.
  88. səhlíca, f. 1) die Abzehrung, die Schwindsucht, (suh-) C.; — 2) ein dürrer Baum, (suh-) Jan.
  89. səhlı̑čje, n. dürres Holz, (suh-) C.
  90. səhljȃd, f. trockene Reiser, Mik.; (suh-) Mur., Cig., Jan., C., DZ.
  91. sej, pron. = ta, dieser, Rez.- C.; sej — tej, dieser — jener, Rez.- C.; — pogl. (s), gen. sega.
  92. sẹjáča, f. 1) der Säekorb, Mur., C., vzhŠt.; — 2) das Säetuch, Mur., Cig.
  93. sẹják, m. der Säekorb, C.
  94. sẹjȃłnik, m. 1) der Säekorb, C.; — 2) (plug) s., der Säepflug, Cig.
  95. sẹjálọ, n. der Beutelkasten in der Mühle, Cig., C.
  96. sẹjánəc, -nca, m. ein aus dem Samen gewachsener Baum, Nov.- C.
  97. sẹkȃłnik, m. 1) das Hackbrett, der Hackblock, C., Hip. (Orb.), Notr.; tudi: sẹ́kałnik, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) das Haumesser, Jan.
  98. sẹ̑kanica, f. coll. Zerhacktes (von Speisen in der Küchensprache), Jan.; bes. gehackte Rüben, Guts., Cig., C.
  99. sẹ́kati, sẹ̑kam, vb. impf. hacken, hauen; meso s., Fleisch zum Verkauf aushauen, ausschroten; drva s., Holz hacken; tu so začeli s., hier hat man mit dem Holzschlag begonnen; led s., Eis aufhacken; — metzeln: strašno so sekali sovražnike; s. se, sich hauen, sich niedermetzeln; ( fig.) disputieren, C.; — kamenje sekati, Steine behauen; pile s., Feilen hauen, V.-Cig.; s. po čem, auf etwas loshauen; — abhauen: Turki kristjanom glave sekajo; — durchschneiden: reka deželo seka, Cig.; meja, cesta seka kaj, DZ.; ( math.), Cig. (T.); krog seka črto, Žnid.; s. se, sich durchschneiden ( math.), Cig. (T.); — zerbeißen: miši platno sekajo, C.; s. se, brechen, reißen ( intr.): sukno, platno se seka, Cig.; lasje se sekajo, C.; — oblaki se sekajo, es bilden sich Federwolken, jvzhŠt.; — s. z očmi, blinzeln, C.; — sekan, mit keinen o. nur holperigen Übergängen (vom Stil), Cig. (T.).
  100. sẹkírica, f. dem. sekira; 1) eine kleine Axt; — 2) die Musiknote, V.-Cig., Jan., Slom.- C., nk.

   17.901 18.001 18.101 18.201 18.301 18.401 18.501 18.601 18.701 18.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA