Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (18.201-18.300)

  1. rufijȃnka, f. die Kupplerin, Dict., Mur., Cig., C.
  2. rúhati, -am, vb. impf. rühren, erschüttern, lockern, vzhŠt.- C.; r. se, sich bröckeln, rieseln, vzhŠt.- C.
  3. rȗhmati, -am, vb. impf. tosen, lärmen, C., Z.
  4. rúhniti, rȗhnem, vb. pf. einbrechen, C.
  5. rúhọ, n. 1) = ruha 1), das Leintuch, das Bettuch, C.; — das Tischtuch, C.; — ubrano r., die Draperie, Cig. (T.); — ( pren.) der Deckmantel: lenobo pokrivati z ruhom svetosti, LjZv.; — 2) das Linnenzeug, kajk.- Valj. (Rad).
  6. rȗj, m. der Färberbaum, der Perrückenbaum, der Gelbholzsumach (rhus cotinus), Cig., Jan., C., Kras- Mik., Tuš. (B.), Štrek.
  7. rúkalica, f. das Maßliebchen (bellis perennis), Fr.- C., Josch; — prim. avstr.-nem. das Ruckerl, C.
  8. rúla, f. der Gneis ( min.), Cig., Jan., Erj. (Rud.)- C., UčT.; — češ.
  9. rumèn, -éna, adj. 1) gelb; rumeno listje; rumeno solnce; rumeni lasje, das Goldhaar, Jan.; — 2) roth, Jan., ogr.- C.; rumena kri, Schönl.
  10. rumę̑n, m. 1) der Ducaten, C.; — 2) ein rothgelber Ochs, BlKr., Lašče- Levst. (M.).
  11. rumę́nəc, -nca, m. 1) der Ducaten, Cig.; Lanovi Slovencem Rumence neso, Vod. (Pes.); — 2) = rumenjak, der Eierdotter, C.; — 3) der Citronenfalter, C.; — 4) eine gelbe Hummel, Valj. (Rad); — 5) neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 6) der Safran, C.; — 7) vrtna cvetica: der Goldlack (cheiranthus cheiri), C.
  12. rumę́nək, -nka, m. die Kamille (matricaria chamomilla), C.
  13. rumeníca, f. 1) gelbe Erde, Cig.; — svinčena r., das Bleigelb, Cig.; — 2) = pisanka, piruh, das Osterei, ogr.- C.; — 3) neka breskev, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 4) neka zgodnja češpa, C.; — 5) die Gelbsucht, Jarn., Cig., Gor.; — 6) = cinober, Cig., Jan.
  14. rumeník, m. 1) der Eierdotter, C.; — 2) der Saflor (carthamus), C., Tuš. (B.).
  15. rumenjáča, f. das Osterei, C.
  16. rumę́nka, f. 1) rumena krava, Cig., Tolm.- Erj. (Torb.), Lašče- Levst. (M.); — 2) neko jabolko, ogr.- C., Koborid- Erj. (Torb.); — neka hruška, Kr.- Valj. (Rad), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — die gelbe Butterbirne, C.; — neka breskev, C.
  17. rumenkúlja, f. die Hacquetie (hacquetia epipactis), C.
  18. rȗmpa, f. 1) der Knollen, der Knorren ( z. B. am Holze), C.; — 2) neka velika hruška, Mur., vzhŠt.
  19. rȗmpast, adj. knorrig, C.
  20. 1. rúna, f. 1) = runo, das Vlies, Habd.- Mik., Dol.- Cig., Jan., C.; — 2) ovčje ime (ima posebno lepo in mehko volno), Baška dol.- Erj. (Torb.).
  21. rúniti, rȗnem, vb. pf. rücken, stoßen, schlagen, C.
  22. rúnja, f. 1) die Haarzotte, Z., BlKr.; — 2) der Flachswickel, C.; — 3) koruzna latica (panoga), ki ima malo zrnja (tako se utegne imenovati od las, katere ima na sebi), Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — 4) ein Ausschlag im Gesicht, Cig.; — pl. runje, die Blattern, Banjščice, Tolm.- Erj. (Torb.); — 5) pl. runje, eine Art Gauchheil (anagallis), Cig.
  23. runjàt, -áta, adj. = kosmat, C.
  24. 1. rúpa, f. 1) die Erdhöhle, das Erdloch, Cig., Jan.; ( bes. von den Karsthöhlen, Notr.); — 2) eine Wassergrube, Cig., Jan.; jama, v katero ponicuje kak potok, Mik., Lašče- Erj. (Torb.); eine von reißendem Wasser gebildete Grube, C.; — die Grube übhpt., vzhŠt., jvzhŠt., BlKr.; visoko v gori v črni rupi leži še umazan sneg, Glas.; — 3) die Cisterne, Mur., Cig., Jan., Met., Dalm.- Valj. (Rad), Vrt.; = suha r., C.; mene, vir žive vode, so zapustili, izsekali so rupe, luknjate rupe, ki vode ne drže, Ravn.; — 4) das Kesselthal, Cig. (T.); — die Mulde, Cig., Jan., Jes.; — 5) zatilna rupa, das Hinterhauptloch, Erj. (Som.); — 6) die Kennung im Pferdezahn, Cig.
  25. 2. rúpa, f. 1) das Rasenstück, C.; — 2) rupe = šota, der Torf: požigati in rezati rupe, Levst. (Močv.); — 3) neki plevel z dolgimi koreninami, C.; = huda r., Z.
  26. 1. rupáča, f. die Bergschlucht, C.; — das Loch, die Grube, vzhŠt.; — prim. 1. rupa.
  27. 2. rupáča, f. der Fels, Meg., ogr.- C.; — prim. lat. rupes, Mik. (Et.).
  28. rúpast, adj. 1) voll Gruben: rupasta pot, C., Vrt.; — 2) muldenförmig, Cig.
  29. rȗs, m. = rus vol, Rib.- Mik., C.; — prim. irs, rs.
  30. rȗs, rúsa, adj. 1) roth, Alas., Štrek.; braunroth, Cig., Jan., Erj. (Som.), Ip., Goriška ok. - Kras - Erj. (Torb.); "zwischen braun und blond (meist von Haaren)", Zilj.- Jarn. (Rok.); Meni nič za tebe ni, Ki imaš ruso ("roso") glavo, Npes.-K.; ruso vince, Prip.- Mik.; — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)- Erj. (Torb.); ( prim. furl. rusecòn, Štrek. [Arch.]); — von der Sonne gebräunt, M., Z.; ruse roke, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) gelb, C., Rez.- Mik., Baud.; — prim. lat. russus, Mik. (Et.).
  31. 1. rȗsa, f. 1) rusa krava, C., Štrek.; ("rsa"), Bohinj ( Gor.)- Mik.; — 2) die Birkhenne, C.
  32. 2. rusa, f. bajeslovno bitje: o pustu vodijo ob Ščavnici šemo konju podobno (Belo Ruso vodimo, Konjem srečo prosimo), Pjk. (Črt. 212.); — o pustu "ruso" kozje podobe od hiše do hiše jezdijo, C.
  33. 3. rusa, f. der Bartweizen, vzhŠt.- C.; — prim. ruse.
  34. rusák, m. der Blonde, C.
  35. rusȃle, f. pl. = risale, ogr.- C.
  36. rusíca, f. 1) = rdeča mravlja, Cig., Jan., C., Mik., Gor.; rdečkastorumena r., die röthlichgelbe Gartenameise (myrmica rubra), Erj. (Ž.); rúsica, Rez.- Baud.; — 2) die Würfelnatter, C.; — 3) rúsica, neko jabolko, Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — rúsica, neka hruška, Tolm.- Erj. (Torb.).
  37. rusı̑n, m. rus vol, Cig., C., Rib.- Mik., Vrt.; hej, rusin, od sebe! Zv.
  38. rusína, f. die gelbe Farbe, ogr.- C.
  39. rúsiti, -im, vb. impf. rothbraun färben, bräunen, M.; r. se, braun werden, C., Zilj.- Jarn. (Rok.).
  40. rusljáti, -ȃm, vb. impf. schreien, krächzen, ogr.- C.; (o kavranu) ogr.- Valj. (Rad).
  41. rusokrìł, -kríla, adj. rothflügelig, C.
  42. rȗš, m. die Zwergkiefer (pinus mughus), M., Z., C.; — prim. furl. russe = pinus mughus in pinus pumilio, Štrek. (Arch.).
  43. rúšast, adj. rasig, C.
  44. rúšav, adj. = garjav, krätzig, C., Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. 3. ruša.
  45. rúšənski, adj. rušensko platno, feine Leinwand = tenčica, ogr.- C.; — prim. ruho.
  46. rúševəc, -vca, m. 1) der Birkhahn (tetrao tetrix), Cig., Jan., M., Erj. (Ž.), Gor.; — 2) = ruš, die Zwergkiefer, der Krummholzbaum, C.; — 3) = pljuvanec, die Alpenrose, der Almrausch (rhododendron), Jesenice ( Gor.).
  47. 1. rúševina, f. coll. der Rasen, C., Z.
  48. rúšinat, adj. rasig, Cig., Jan., C.
  49. rúšiti, rȗšim, vb. impf. 1) erschüttern, umwerfen, Cig., C.; — niederreißen, Cig., Jan.; r. se, einstürzen, Jan.; — red r., die Ordnung verletzen, Jan., nk.; — 2) auflockern, Šol., C.; — schüren, Guts.; — 3) Rasen ausstechen, Guts., Jarn., Cig., Mur.; = celino r., C.; — 4) reibend reinigen: kotel r., Zilj.- Jarn. (Rok.); posodo r., das Geschirr ausreiben, Jarn., M.
  50. rutanica, f. eine Art Haue, Št.- Mur., Cig.; die Kreuzhacke, C.
  51. rváč, m. 1) der Flachs-, Hanfraufer, (rov-) C., Z.; — 2) der Balger, der Raufer, C.; (rovač) Cig.
  52. rválọ, n. = kramp, die Spitzhaue, Habd.- Mik., C.
  53. rvánica, f. 1) = zel s korenikami izrvana, C.; — 2) = rvača 1), Notr.
  54. rvánka, f. die Rauferei, Dict., Lašče- Levst. (Rok.), SlGor.- C.; — der Zwist, Jarn., Cig., Met.
  55. rvȃnkati se, -am se, vb. impf. zanken, streiten, C.
  56. rvár, -rja, m. der Raufbold, C.
  57. rvíšče, n. der Tummelplatz, C.
  58. rvljìv, -íva, adj. raufsüchtig, C.
  59. rzgətáti, -etȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. = rezgetati, wiehern, Meg., C., Mik.
  60. rženíca, f. 1) das Roggenstroh; — 2) C., pogl. hrženica.
  61. rženják, m. das Roggenbrot, Mur., Cig., Jan., C., Vrt., vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
  62. ržę́nka, f. das Zittergras (briza media), Cig., Tuš. (R.), C.
  63. ržúlja, f. = stoklasa, die Trespe (bromus), ogr.- C.
  64. 1. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. A) c. gen. 1) na vprašanje: odkod? tam, kjer bi na vprašanje: kje? stal predlog "na" z lokalom: von — herab, von: s konja pasti, z mize vleči; sə strehe zmetati sneg; vse je teklo ž njega (z njega), (der Schweiß) rann von ihm herab; tresk je udaril z neba; s postelje vzeti rjuhe; z one strani se pripeljati, von jener Seite her gefahren kommen; Majar'ca pride z vode, Npes.-Vraz; s Koroškega, aus Kärnten ( prim. na Koroškem, in Kärnten); z Dunaja priti, von Wien kommen ( prim. na Dunaju); — pred prislovi: z daleč, von ferne (tudi: zdaleč); s tod = odtod (tudi: stod), C.; — 2) v časnem pomenu: s konca, s prvega, anfänglich; z mladega, von Jugend an; — 3) znači vzrok: s tega, daher, deshalb: s tega so hudo ime pri Judih imeli, Krelj; s tega je zbolel, Levst. (Rok.); s prav važnih vzrokov, DZ.; ( prim. iz); — 4) način: z večine, größtentheils, C., nk.; z lahka, auf eine leichte Weise ( nav. zlahka), z lepa (zlepa), auf gütlichem Wege; s kratka (skratka), kurzum, Jan., nk.; — (mnogokrat se meša s predlogom "iz", od katerega dostikrat ga ni moči več ločiti, Mik. (V. Gr. IV. 529., 570.)); — B) c. acc. 1) (redkokedaj) znači kraj, kjer je kaj: s konec mesteca je bila stena, Ravn.- Mik.; — 2) nam. raz c. acc.: z mizo pasti, z Belo, z Visoko priti, Gor.- Mik.; — s pridigo pozvoni, kadar duhovnik raz pridižnico stopa, Breznica ( Gor.); — II. praef. znači, da se kaj s česa, od zgoraj doli premika: seno z voza zmetati; s konja səsesti, vom Pferde herabsteigen, Mik.; sneti klobuk z glave, s klina.
  65. (s), stsl. sь, pron. le nekatere oblike tega zaimena se še rabijo: do sega malu, Skal.- Mik.; sega sveta, Krelj- Mik.; na sem svetu, Krelj- Mik.; do, od se dobe, Habd.- Mik.; od sega dne, ogr.- C.; po sem životu, nach diesem Leben ("po zym sywoty"), rok. iz 15. stol.- Mik.; v se noči, ogr.- C.; o si dobi (osidobi), BlKr.- Mik.; do sih čas, do sih pot, do sih krat, = dosihmal, C.; do seh (sih) dob, do seh (sih) mal, od seh (sih) mal, po seh (sih) mal, ( nav. skupaj pisano).
  66. 1. sabljáti, -ȃm, vb. impf. mit dem Säbel niedermachen, Cig.; — terica lan sablja (= tere), Slom.- C.
  67. 2. sabljáti, -ȃm, vb. impf. 1) gierig u. schnaufend fressen, C., Z., Dol.; — 2) hastig sprechen, schwätzen, Z., Ig (Dol.); — prim. sobotati.
  68. sȃčar, -rja, m. = velik sak, v katerem se ribe hranijo, vzhŠt.- C.
  69. sȃd, sȃda, sadȗ, m. 1) die Frucht; drevo se po sadu spoznava, Ravn.- Mik.; kako pravite le temu sadu? Mur.; — telesni sad, die Leibesbürde, Cig.; — ( pren.) ali je to sad mojega prizadevanja? sad prave vere; — 2) = sadež, der Ansatz ( z. B. von Bäumen), C.; die Plantage, Cig. (T.).
  70. sȃdeštvọ, n. die Setzpflanzen, C.
  71. sȃdežina, f. die neue Anlage, der Neusatz, C.
  72. sadı̑čje, n. coll. = sadike, Setzlinge, C.; — der Pflanzgarten, Cig.
  73. sadílọ, n. das Pflanzen, das Setzen ( z. B. der Kartoffeln), Z., Nov.- C.
  74. sadı̑təv, -tve, f. die Pflanzung, das Setzen, Cig., Jan., Nov.- C.
  75. sadı̑vəc, -vca, m. der Pflanzer, der Setzer, Cig., Slom.- C., Valj. (Rad).
  76. sadjegǫ́ja, f. = sadjereja, C., Z.
  77. sadník, m. 1) = sadivec, der Pflanzer, Cig., Nov.- C.; — 2) = sadika, Cig., C.
  78. sadonǫ̑snik, m. der Obstgarten, Jan., C.
  79. sadǫ́vən, -vna, adj. 1) Frucht-: sadǫ̑vnọ drevo, der Fruchtbaum, Mur.; — Obst-: sadovni ograd, ogr.- C.; — 2) obstreich: letos je sadovno, heuer gibt es viel Obst, Dol.
  80. sadovjáča, f. das Obstweib, ogr.- C.
  81. sadǫ̑vnat, adj. obstreich, C.
  82. sadovníca, f. die Obstkammer, C.
  83. sága, f. übler Geruch von Trink- oder Esswaren: vino ima sago, C., ogr.- Valj. (Rad).
  84. ságati, -am, vb. impf. 1) züngeln (o kači, o plamenu), Fr.- C.; — 2) heftig und schnell athmen: pes saga ("saha"), Gor.; — ( nam. segati? C.).
  85. sája, f. 1) das Setzen ( v. Pflanzen), Jan., C.; s. mladih dreves, Jarn. (Sadj.); — 2) der Ruß, Guts., Mur., Erj. (Torb.); — nav. pl. saje; črn kakor saje; jelove s., der Kienruß, DZ.; svetle saje, der Glanzruß: kotel ponvi saje očita = ein Esel schilt den andern Langohr, Levst. (Zb. sp.); — 3) pl. saje = sedno: saje ima, (wund vom Sattel oder [beim Menschen] vom Liegen), Gor., Notr.- Levst. ( LjZv.).
  86. sájav, adj. 1) rußig, berußt; — 2) rußfarben: sajav leščnik, eine reife Haselnuss, Dict., Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.; sajavo grozdje, t. j. tako zrelo, da že rjavi, Hal.- C.
  87. sájavka, f. eine Kinderkrankheit, C.; — prim. sajavec 3).
  88. saję́nčica, f. dem. sajenka, C.
  89. sajeníca, f. die Setzpflanze, der Setzling, Cig., Jan., C., Nov.; kapusne sajenice, Vreme- Erj. (Torb.); — sajenice = mlade, zasajene trte, Čatež ( Dol.)- Erj. (Torb.); bewurzelte Setzreben, C., Vrtov. (Vin.).
  90. sajeníšče, n. der Pflanzenacker, C.
  91. sák, adj. = tak, ogr.- C.
  92. sālaš, m. = koča, ogr.- C.; — iz madž.
  93. salaševáti, -ȗjem, vb. impf. = stanovati, ogr.- C., Trst. (Let.).
  94. sālašnik, m. der Inwohner, ogr.- C.
  95. sȃm, sáma, adj. ( pron.) 1) allein; sam sem doma; vselej se sam sprehaja; pridi sam, ni treba nikogar s seboj jemati; človeku ni dobro samemu biti, es ist nicht gut, dass der Mensch allein sei; na samem, ohne Zeugen, Jan. (H.); po samem, besonders, einzeln; — ni sama, sie ist in andern Umständen, Cig.; sama biti, weder schwanger noch Mutter sein, C., — einsam: sam, kakor volk v lozi (hosti), BlKr.- Kres; moja hiša na samem stoji, das Haus steht in der Einsamkeit, einsam; (= na sami, ogr.- Mik.); — 2) nichts als, lauter, rein; sama kost in koža ga je; iz samega čistega zlata, aus massivem Golde, Cig.; sama nedolžnost jo je bila, sie war die lautere Unschuld, Cig.; — 3) selbst, selber; sam ne vem; sam Bog ne more vsem ustreči; sam sem bil pri njem; sam sem vse videl; sam pridi, ni treba drugih pošiljati; sam drugi, sam tretji itd., selbander, selbdritt u. s. w., Cig., Jan.; na samem mestu, an Ort und Stelle selbst, Cig.; zrela hruška sama z drevesa pade (von selbst); vrata so se sama odprla; v samo sredo, recht in die Mitte, Cig.; na samo novo leto, gerade am Neujahrstage, Zora; na samo veliko noč, gerade zu Ostern, Levst. (M.); — s povratnim zaimenom: sam sebi kvaro dela, er schadet sich selbst; sam si pomozi! hilf dir selbst! sam sebe za nos primi! zupfe dich selbst bei der Nase! ljubi bližnjega, kakor sam sebe (ali: samega sebe)! sam za-se (za sebe) skrbi; sam za-se živi, er lebt zurückgezogen; rekla sem sama pri sebi, ich sprach zu mir selber; mislila sem si sama pri sebi, ich dachte bei mir selbst; sami v sebi so govorili, Krelj; sama s seboj ("sebo") je dejala, Trub.; sam s seboj govoriti, ein Selbstgespräch führen; sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, von selbst; sami od sebe niso hoteli pomagati; ura se ne bo sama od sebe sprožila, die Uhr wird nicht von selbst zu gehen anfangen; to samo od sebe pride, es kommt von selbst, ohne äußere Veranlassung; (ne more od sama sebe, ne morejo od sami sebe, Trub.- C.); sam ob sebi, an und für sich; auf sich selbst angewiesen; to se samo ob sebi (samo po sebi, Cig.) (raz)umeje, das versteht sich von selbst; razumeva se samo sabo (= s sabo), Navr. (Let.); to ni samo ob sebi, das geht nicht mit natürlichen Dingen zu; = to ni samo na sebi, Cig., Šol.; vino je samo na sebi, der Wein ist echt, C.; stvar samo na sebi premisliti, die Sache objectiv betrachten, Levst. (Pril.); sam iz sebe biti, in Exaltation gerathen sein, Levst. (Pril.); tako se je čudil, da ni bil sam pri sebi (außer sich), Jsvkr.; — sam svoj biti, eigener, freier Herr oder unabhängig sein; ni sam svoj, er ist nicht freier Herr; — sam svoj je, er ist eigensinnig, Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.
  96. sámar, -rja, m. 1) = tovorni konj ali osel, Jan. ( hs.); — 2) = tovornik, C.; — iz nem. Saumer = Lastthier, Säumer = tovornik.
  97. samčè, -ę́ta, m. ein lediger Bursche, C.; ein älterer, lediger Mann, C.; V samoti se stara, Prileten samče, Preš.
  98. sámčən, -čna, adj. samčen konj, ein einzeln eingespanntes Pferd, Bes.; — ledig ( v. Männern), C.; — samčna sodišča, Einzelgerichte ( opp. zborna sodišča, Gerichtshöfe), DZ.
  99. samčíca, f. 1) eine ledige Weibsperson, C.; — 2) das einzige weibliche Junge von einem Thier, C.
  100. sámčič, m. das einzige Kind, C.; — das einzige männliche Junge von einem Thier, C.

   17.701 17.801 17.901 18.001 18.101 18.201 18.301 18.401 18.501 18.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA