ov=C. (1.801-1.900)

1801. dajȃva, f. = dajatev, C.
1802. dalečȃva, f. = dalja, M., C., Vod. (Izb. sp.).
1803. dálečən, -čna, adj. = dalečnji, C., Danj. (Posv. p.); dalę́čen človek, jvzhŠt.
1804. dálečnji, adj. entfernt, Rez.- Baud.; d. pot, weiter Weg, weite Reise, dalečnji ljudje, Leute von ferneher, C., Z.; človek iz dalečnjega, C.
1805. dálek, adj. weit, fern, Jan., C., Zora, LjZv.; — adv. daleko = daleč, Mur., Jan., Zora; — ("dalki", C.; "dalko", C., kajk.- Vest.).
1806. dalekoglèd, -glę́da, m. = daljnogled, Jan., C.
1807. dalekopìs, -písa, m. = daljnopis, Cig., Jan., C.
1808. dálja, f. 1) die weite Entfernung; die Weite, die Ferne; na daljo poslati, Pohl. (Km.); turen se vidi na vso daljo, Ravn.; na dalje zvoniti = vabiti, mit der Glocke zum Gottesdienste vorladen, SlGor.- C.; — die Entfernung, Cig. (T.); die Strecke: tako daljo iti, Lašče- Levst. (Rok.), vsa v skrbi gresta v Jeruzalem celo daljo nazaj, Ravn.; ne hodi tako veliko daljo, Jurč.; — 2) o času: na daljo, in die Länge, Cig.
1809. dȃlješnji, adj. der weitere, der entferntere, SlGor.- C.; ( opp. bližešnji).
1810. dȃljšati, -am, vb. impf. verlängern; dan se daljša, der Tag nimmt zu; daljšati si življenje, Slom.- C.
1811. dáməlj, -mlja, m. der Wiederhall, das Echo, Cig., C., M.; — prim. od-dmeti, odmevati.
1812. dȃn, dnę̑va, dnę̑, m. 1) der Tag, das Tageslicht; d. se sveti skozi okno, das Tageslicht dringt durch die Fenster ein, Cig.; na d. priti, ans Tageslicht kommen; na d. spraviti; sklenil je to kralju na d. dati, offenbaren, Ravn.; to je jasno kakor beli dan; pri belem dnevi, Mik., = po belem dnevi, LjZv., bei hellichtem Tage; za bele dni ne, = um keinen Preis, C.; d. se dela, es tagt; = d. poka, Cig.; d. se sivi, der Morgen graut, Cig.; dan se je storil, es ist Tag geworden; d. zvoniti, das Morgengeläute ertönen lassen; Predno še daní zvoni, Npes.- Jan. (Slovn.); Čakajte, oj mati vi, Da danove odzvoni, Npes.- Jan. (Slovn.); ko je dnevi zazvonilo, Jurč.; Ko bo petelin k dnevu pel, Npes.-K.; pred dnevom, vor Tagesanbruch; = pred dnem; = do dne, Polj.; z dnevom, mit Tagesanbruch; z dnevom vstati; = za mladega dne, Cig.; velik d. je, es ist hoch am Tage, Cig., C., M., Kr.; bil je velik d., Jurč.; — po dnevi, bei Tage, (= po dne, Npes.-Vraz- Mik.; po dni, Guts., Npes.-Schein.); črez dan, tagsüber; še je dosti dne, es ist noch hoch am Tage; za dne, noch bei Tage, vor Einbruch der Nacht; d. se krajša, daljša, nimmt ab, zu; dan je dalji, kar petelin črez prag skoči, kar bolha zine, = der Tag ist nur um ein Unbedeutendes länger, Cig.; prišel je čas, "ko se dan skozi noč vidi", (= ko je noč zelo kratka), kakor kmet veli, Vrt.; noč ima ušesa, dan pa oči, bei der Nacht kann man gehört, beim Tage gesehen werden, Z.; noč in d., Tag und Nacht; = noč ter dan, Trub.; — tja v en dan, tja v dan, in den Tag hinein, ohne Zweck und Ziel (po nem.); — 2) der Tag (als Zeitabschnitt): vsak dan, täglich; dan na dan, dan za dnevom, Tag für Tag; živeti z dneva na dan, von einem Tage zum andern, Vrt.; v d. in noč, in 24 Stunden, Vrt.; dan hoda, tri dni hoda, eine, drei Tagreisen; en dan hoditi; dva dni; dva cela dneva; (dva cela dni, Dict.); ta dan, an diesem Tage; prej ta dan, tagsvorher; pred božičem ta dan, am Tage vor Weihnachten; tega dne, an diesem Tage; dne petnajstega meseca septembra; petnajstega (dne) kimavca, am 15. September; dan in leto pristaviti, das Datum beisetzen, Cig.; — dober dan! guten Tag! sveti d., der Weihnachtstag; na sveti d., am Weihnachtstage; na sv. Martina dan; tepežni d., der Tag der unschuldigen Kinder; sodnji d., der Tag des Weltgerichtes, der jüngste Tag; rojstni dan, der Geburtstag; vsednji dan, der Werktag, Cig.; dan, der Rechtstag, die Tagsatzung; dan dati, einen Tag ansetzen, Cig., C.; = d. postaviti, Dict.; dan opraviti, die Tagsatzung abthun, Z.; jutri imamo dan, Kr.; imela sta dan, LjZv.; — dan današnji, heutzutage; svoje dni, njega dni, einst (o preteklem, in bodočem času); njega dni je bilo dobro, Jurč.; od njega dni, von je her, Ravn.; tako-le bo njega dni pravo jutro napoknilo, Ravn.; on dan, neulich; ta dan, kürzlich, Polj.; drugi dan, übermorgen, Polj.; to bom pomnil vse svoje žive dni, Zeit meines Lebens; tudi: ves svoj živ dan, Jurč.; za živih dni so gazili ljudem po njivah žito, bei ihren Lebzeiten, Navr. (Let.); na stare dni, im Alter; — 3) dan zemlje, ein Joch Land, Cig.
1813. dȃn, -ı̑, f. der Tribut, Cig. (T.), SlN.- C.; dani podvržen, tributpflichtig, Cig. (T.); — hs.
1814. danaj, m. das Lied, ogr.- C.
1815. danȃjkati, -kam, -čem, vb. impf. lustige Lieder singen, ogr.- C., Valj. (Rad).
1816. danaskaj, adv., Krelj, C.; pogl. danes; — prim. hs. danaska.
1817. 2. dȃnica, f. = danka, pri Celju- C.
1818. dánje, * n. 1) die Gabe, Cig.; — 2) die Steuer, C.
1819. dȃnjko, -ka, m. zehentfreier Grundhold, Mur., C.; — prim. danjščak.
1820. dȃnjski, adj. zehentfrei, Mur., C., Danj., Mik.
1821. dȃnjščak, m. 1) der zehentfreie Grundhold, Mur., Jan., C., Z.; — 2) der zehentfreie Grund, ein zehentfreier Weingarten, Mur., Št.- C.
1822. dánka, f. 1) der Mastdarm, Dict., Mur., Cig., Erj. (Som.); — 2) die Großwurst ("Blunze"), C., M., jvzhŠt.; — 3) psovka požrešnemu človeku, M., jvzhŠt.; o debelem otroku, C.
1823. danováti, -ȗjem, vb. impf. den Tag zubringen, C.
1824. dàr, adv. dar do, bis zu, Rez.- C., Mik.; — prim. stsl. daže do.
1825. darávno, conj. = dasi, C.
1826. dȃrba, f. = daritev, Slom.- C.
1827. dārda, f. der Spieß, Habd., M., die Lanze, C.; = prim. madž. dárda, it. dardo, der Wurfspieß, Mik. (Et.).
1828. dàre, conj. = kadar, vzhŠt., ogr.- C.; — iz gdare.
1829. darežljìv, -íva, adj. freigebig, wohlthätig, Mur., Jan., C., nk.
1830. daríšče, n. die Opferstätte, Cig., C.
1831. darı̑telj, m. der Geber, Mur., C.
1832. darı̑teljka, f. = dariteljica, M., C.
1833. dármo, adv. unentgeltlich, SlN.; za darmo, Mik., C.
1834. dȃroma, adv. geschenkweise, unentgeltlich, Cig., Mik.; daroma dati, schenken, C.; darọ́ma, M.
1835. darovalíšče, n. die Opferstätte, C.
1836. darovȃłnik, m. der Altar, C.
1837. darovìt, -íta, adj. 1) freigebig, Mur., Jan., C.; — darovito polje, ergiebiges Feld, Z.; — 2) begabt, talentvoll, Jan., Cig. (T.), nk.
1838. darovník, m. der Spender, der Wohlthäter, Habd., Dict., Jarn., Mur., Gor.- Svet. (Rok.), vzhŠt.- C.; on je darovnik tem, kateri njega iščejo, Bas.; darovniki in dobrotniki o lakoti, Slom.; darovnik sv. duh, C.
1839. dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! ( prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.
1840. dávẹ, adv. 1) = davi, Alas., C., Mik.; — 2) letzthin, neulich, C.
1841. dávəc, -vca, m. der Geber, Jan., C., ZgD.; — stsl.
1842. dávək, -vka, m. die Steuer; davke plačevati, Steuern zahlen; davki prve, druge roke = pravi, nepravi = direktni, indirektni davki, Levst. (Nauk); = neposredni, posredni davki, Nov.; dedinski d., die Erbsteuer, DZ.; obrtni d., die Gewerbesteuer, DZ.; poprečni d., das Steuerpauschale, DZ.; pridobitni d., die Erwerbsteuer, Nov.; davku podvržen biti, der Besteuerung unterliegen, Cig.; — der Tribut, Cig., Jan., C.
1843. dávən, -vna, adj. längstvergangen, Cig., Jan., nk.; v davnih časih, C.; iz davna = zdavnaj, Trub.- Mik.; = iz davnega, Hal., C.
1844. dávẹšnji, adj. 1) = davišnji, Mur., C., BlKr.; davešnja noč, vergangene Nacht, C.
1845. davíca, * f. die häutige Bräune (angina), Mur., Cig., Jan., C., nk.; tudi: die Diphteritis, nk.
1846. dávikar, adv. = davi, zapŠt.- C.
1847. dȃvka, f. die medicinische Dosis, ogr.- C.
1848. dávnji, adj. 1) = davišnji, C.; davnje mleko, Gor.; — 2) = daven: od davnja = zdavnaj, Habd.- Mik.; z davnja, ogr.- M.
1849. davorı̑ja, f. bojna pesem, C., Zora, DSv.; — po imenu Davor = Mars; prim. hs. davorija, nekaka narodna pesem.
1850. débeł, * debę́la, adj. 1) dick, tri prste d., drei Finger dick; debel sneg, tiefer Schnee, Cig.; debele plasti, mächtige Schichten, Cig. (T.); debela knjiga, dickes Buch; debele solze, große Thränen; debel človek, ein wohlbeleibter Mensch; debel je kakor valiž (valjar), debel si kakor bi te bil zamesil, Erj. (Torb.); debela živina, das Mastvieh; debeli četrtek, der feiste Donnerstag, Notr., Dol., Št.; debela zemlja, fetter Boden; — grob: debelo sukno, debel tobak, debela moka; debeli ogelj, die Grobkohle, debeli apnenec, der Grobkalk, Cig. (T.); debel denar, grobes Geld, Cig.; to je stotak! debel denar! Zv.; — na debelo (en gros) kupovati, prodajati; — groß, stark: debeli gozdi, große, dichte Wälder, Vod. (Izb. sp.) ^*; debela voda = globoka v., Svet. (Rok.); debelo gledati, große Augen machen, verwundert blicken; debelo videti, schlecht sehen, C.; debelo čuti (slišati), harthörig sein, C.; debela ušesa imeti, Št.; debel glas, tiefe Stimme, debelo govoriti, eine Bassstimme haben; debela ura, eine starke Stunde, C.; debelo uro hoda, Dol.; debelo plačilo, gute Bezahlung, C.; derb, roh; podobe so prav na debelo, rohgearbeitet, Zv.; debela laž, eine derbe Lüge; tako je debela laž, da lehko primeš za njo, Št.; debelo se zlagati; debela šala, plumper, grober Scherz; ta je bila debela, das war eine Grobheit; debele pameti, roh, ohne Bildung, Cig.; debel človek, unartiger Mensch, Cig.; na debelo je ustvarjen, er ist roh, grob, C., Z.; je nekoliko na debelo, GBrda; — debel prestop, grobe Uebertretung, debelo zanemarjenje, grobe Vernachlässigung, DZ.; — debel je za ušesi, er hat seine Tücke, Cig.; = ima za ostrim debelo, Z.
1851. debeláča, f. = koruza, Cig., Jan., C., Dol., BlKr., vzhŠt.; po hrvaškem vzgledu so začeli Dolenjci že pred mnogimi desetletji sejati debelozrnato koruzo, ki se zove debelača ("debeljača"), Slovan, I. 166.
1852. debę̑łəc, -łca, 1) dicker Mensch, Cig.; — der Mastochs, Polj.; — 2) eine Art dicke Kastanie, C.; — der Pfundapfel, Nov.- C.; — eine Art dicke Möhre, C.
1853. debelíca, f. 1) o debelem sadju: neka črešnja, Rihenberk- Erj. (Torb.); neka smokva, Slap pri Ipavi- Erj. (Torb.); neka sliva, C.; — 2) = debela zemlja, ( opp. tenčica) Krn- Erj. (Torb.).
1854. debelína, f. 1) die Dicke, koliko ima drevo debeline? Svet. (Rok.); lečna d., die Dicke der Linse, Žnid.; d. podpornega zida, Levst. (Cest.); die Mächtigkeit ( min.), Cig. (T.); — 2) etwas Dickes: dicke Holzstämme, Bes.; mi moramo pobirati slabe vrhove in brstino, graščakova pa je debelina, Jurč.; — grobe Leinwand, Nov.- C.
1855. debelı̑nka, f. die Dickpfirsich, C.
1856. debelják, m. dicker Mensch, der Fettwanst, Cig., M., C., Trub., Dalm.; velikašem, debeljakom se povsod dobro godi, Zv.
1857. debeljȃva, f. = debelina, C.
1858. debelǫ̑ča, f. = debelost, C.
1859. debeloglȃvka, f. 1) die Großköpfige, Cig.; — 2) der Großkopf, der Schwammspinner (liparis dispar), Nov.; — die Raupe des Großkopfes, C.; — 3) mravlja debeloglavka, die großköpfige Zug- oder Visitenameise (atta cephalotes), Erj. (Ž.).
1860. debelȗn, m. = debeluh, C.
1861. debelȗnəc, -nca, m. dem. debelun, C.; n. pr. debel otrok, vzhŠt.
1862. debelúšən, -šna, adj. dickleibig, SlN.- C.
1863. debər, -bri, f. die Thalschlucht, Cig. (T.), Jan., C., Jes.; beseda se nahaja v krajnih imenih, Mik.; — stsl. dьbrь.
1864. deblàt, -áta, adj. = deblast, C.
1865. dę́blọ, n. 1) der Baumstamm; — d. stebra, der Schaft einer Säule, Cig. (T.); — on del suhe zemlje, v katerega se morje ne zajeda in ga nikakor ne razkosava, der Stamm, der Rumpf ( geogr.), Jes.; — der Wortstamm ( gramm.), Cig. (T.); — 2) = steblo, C.; govori se tudi manj pravilno: déblọ; prim. Cv. X. 6.
1866. déca, dẹcȇ, f. coll. die Kinder, vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); drobna d., der Tag der unschuldigen Kinder, vzhŠt., ogr.- C.; dẹ́ca, Mur.; — prim. stsl. dêtьca.
1867. dę́čəłski, adj. Mädchen-, mädchenhaft, M.; — jungfräulich, C.
1868. déčica, f. coll. dem. deca; die Kinderchen, ogr.- C., Danj. (Posv. p.); dẹ́čica, Mur.
1869. dẹčı̑nji, adj. 1) den Kindern gehörig, C.; — 2) Kinder-, C.
1870. dẹčı̑nski, adj. 1) = dečinji 1): d. penezi, Pupillengelder, C.; — 2) kindisch, Mur., Cig. (T.); pustne veselice so bile izprva dečinska, kesneje razuzdana radost, Navr. (Let.).
1871. dẹ́čla, f. 1) das Mädchen, Mur., Cig., Jan., Boh., Štrek., Gor., Kor.; poiščimo dečlo, katera je še devica, Dalm.; dečle pri preslici, Trub.; die Jungfrau, Meg.; — 2) = punčica v očesu, C.
1872. dẹ́člica, f. 1) dem. dečla, das Mägdlein, C., M.; — 2) = punčica v očesu, C.; prim. punčica.
1873. dẹ̀d, -dẹ́da, m. 1) der Großvater, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) alter Mann, Habd., Z., Škalska dol. ( Št.)- C.; — 3) žena o svojem možu: moj ded, (= dedej), C.; — 4) rezni d., = rezni stol, die Strohschneidebank, C.; — 5) bobov ded, neka pogača iz bobove moke, Pjk. (Črt. 73.); — 6) die Kratzdistel (cirsium), Z.; prim. dede 2).
1874. dẹ̑dəc, -dca, m. 1) der Großvater, Meg., Dict., M., Dalm., Trub., Jsvkr.; dedci ino babice nežneje ljubijo vnučeta nego roditelji sinove in hčere, Levst. (Zb. sp.); — 2) bejahrter Mann, Cig., Jan., M., Št.; dedci in babe, LjZv.; — 3) žena o možu: moj dedec, mein Alter, Z.; — 4) die Marionette, Rez.- C.; — 5) die mit Gewinden versehene Walze, die Schraube, Cig., vzhŠt.- C.; — 6) der Haftelhaken; — 7) der Pfahl zwischen dem Druckpflocke (babica) und dem Pressbaum bei der Weinpresse, C.; — 8) der Dengelhammer, C.; — 9) der stählerne Stempel, die Patrize, V.-Cig.; — 10) das Steigrohr, Cig. (T.); — 11) der Wiedehopf (upupa epops), C.; — 12) (mlad) boletus edulis, Ip.- Erj. (Torb.), zapŠt.; — 13) der Flaum des verblühten Löwenzahns, Trst. (Let.).
1875. dẹ̑dək, -dka, m. dem. ded; 1) das Großväterchen, der Großvater, Mur., Cig., vzhŠt., ogr.- C., BlKr.; — 2) eine Art Kuchen, C.; — 3) der Flaum des verblühten Löwenzahns, C.; — 4) der Knauel (scleranthus perennis), C.
1876. dẹ́dən, -dna, adj. Erb-, Cig., Jan., C.; dedno nasledje, die Erbfolge, Cig. (T.); dedni naslednik, der Erbe, Levst. (Nauk); dedno posestvo, Jurč.
1877. dẹ̑dič, m. 1) der Erbe; oporočni d., der Testamentserbe, nujni d., der Notherbe, Cig., ("dedič [dedov pravnuk ali vnuk], kaže, da se je iz početka imenoval samo on, kdor ostaje doma na dedini [Stammhaus], der Majoratsherr", Levst. (Nauk, 169.)); — 2) — dedec 6), Rez.- C.
1878. dẹ́dina, f. 1) der Erbbesitz, das Stammhaus, Cig., Jan., C., Dol.; na dedini ostati, Levst. (Nauk); — die Erbschaft, Meg., Dict., Cig., Jan., M., Dalm. (Reg.); Ni umrla teta moja, Da bi, dohtar, mi opravljal Po nji dedino bogato, Preš.
1879. dẹ́dinski, adj. Erbschafts-, Erb-, Cig., Jan., C.; dedinska tožba, die Erbschaftsklage, Cig.; dedinska pogodba, der Erbvertrag, Cig., Jan.; dedinski zapustnik, der Erblasser, C.; dedinska država, das Erbreich, Jes.
1880. dẹ̑diščina, f. das Erbe, die Erbschaft, Pohl., Mur. (dedščina), Cig., Jan., C., nk.; prim. Cv. IX. 5.
1881. dẹ̑dji, adj. nach Art eines älteren Mannes: po dedje hodi, se drži, C.
1882. dẹ̑dovati, -ujem, vb. impf. erben, Cig., Jan., C., M.; ponos se vsem meščanom od roda do roda deduje in zapušča, Jurč.
1883. dẹdovína, f. 1) = dedina, Jan., Šol., C.; — 2) = bodeča neža, BlKr.
1884. dę́ga, f. 1) der Jochriemen, Guts.; — 2) der Tragriemen, C.; — pl. dege, roče, s katerimi vreče nosijo, Poh.; — prim. stsl. dęgъ, der Riemen.
1885. degȃnje, n. 1) das Schleudern, Cig.; — 2) die Disputation, ogr.- C.
1886. degáti, -ȃm, vb. impf. 1) schleudern, Cig.; d. kaj s pračo, Cig.; — 2) hinundherbewegen, C.; rütteln, Z.; vrata dega, kdor jih ne more precej odpreti, Kr.; d. se, sich balgen, jagen, fangen u. dgl. ( n. pr. o igrajočih otrocih), Cig., M., Kr.; d. se s kom o čem, disputieren, zanken, ogr.- C.; — 3) d. koga, jemandem zusetzen, ihn aneifern, C., M.; — 4) dummes Zeug schwätzen, C.
1887. dę̑gmanje, n. der Zank, vzhŠt.- C.
1888. dę̑gmati se, -am se, vb. impf. 1) zanken, disputieren, Mik., vzhŠt.- C., Trst. (Let.); — 2) wetteifern, rivalisieren, Cig. (T.), SlN.- C.; — prim. stsl. degba, Streit.
1889. dę̑gmavəc, -vca, m. der Zänker, vzhŠt.- C.
1890. dəhtẹ̑nje, n. heftiges Verlangen: d. po čem, Bes.- C.
1891. dəhtẹ́ti, -ím, (-ẹ̑jem), vb. impf. 1) stark athmen, C.; pes dehteje, Krn- Erj. (Torb.); — 2) sich sehnen, heftig verlangen, C.; človek volčji, ošaben, ki po visokosti dehti, huji je od divje zverine, Ravn.; — 3) duften, C., Vrt.; kakor kadilo dehte dišave iz rož in cvetlic, Ravn.
1892. dəhtìv, -íva, adj. begierig, C.; dehtivo razpečatiti pismo, Bes.
1893. dẹjalína, f. die Verhexung: na dejalini biti, verhext, verschrieen sein, ogr.- Mik., C.
1894. dẹjáliti, -ȃlim, vb. impf. handeln, wirken, C.; komedijanti igrajo in dejalijo ("djalijo") preoblečeni, Hip. (Orb.).
1895. dẹjȃnje, n. das Thun: imamo veliko dejanja, wir haben viel Arbeit, viel zu thun, C.; d. s čim imeti, sich mit etwas abgeben, C.; krivo d., sündhaftes Thun, C.; d. in nehanje, das Thun u. Lassen; d. svetnikov, die Geschichte der Heiligen; d. apostolsko, die Apostelgeschichte; das Benehmen, C.; — die Handlung: glavno d., die Haupthandlung; der Act, (pri gledališčnih igrah); das Werk: milosrčno dejanje, ein Werk der Barmherzigkeit.
1896. dẹjáti, * I. dẹ̑jem, vb. impf. 1) thun: uči ti mene dejati po tvoji volji, Trub.; po njih volji deješ, Dalm.; — nikar tudi tega kaj komu drugemu dejati ne dopustite, Gorne bukve- Let. 1889. 190.; tiho dejem, ich schweige; C.; — 2) sagen: ona deje, LjZv.; — II. dẹ̑m, vb. impf. (tudi včasi pf.) 1) setzen: Ne ve, kam se čez ure dejo, Preš.; — 2) thun: prav demo, Dalm.; nobenega zla ne demo, Trub.; jaz to dem Bogu k časti, Dalm.; dejte pokoro, Trub.; — hudo mi de tobak, der Tabak bekommt mir übel, Polj.; to mi dobro de, Cig.; dobro de jed in pijača človeku, Ravn.; težko mi de, es fällt mir schwer, Cig., Notr.; to nič ne de, das verschlägt nichts, Cig.; Ako spava, Naj bo zdrava, Ak' me skuša Nič ne de, Preš.; kaj ti de pri meni? was fehlt dir bei mir? M.; — dej, z infinitivom: dej ga vzdigniti, hebe ihn, Mik.; dej napraviti sobo, Jurč.; prim. dati (na koncu); — 3) sagen, Alas., Boh., Krelj, M.; dem jaz, sage ich, Dict.; čudo je, dem jaz, Dalm.; kaj deš? = kaj praviš? was sagst du dazu? Cig.; Kaj dem, mati moja vi! Npes.-K.; dejal sem, dejala je, sagte ich, sagte sie, Dol., Gor., Goriš.; — III. dẹ́nem, vb. pf. 1) legen, stellen: puško z rame d., das Gewehr von der Schulter nehmen; d. na mrtvaški oder, aufbahren; otroka spat d., das Kind zur Ruhe betten; d. na-se, anlegen (oblačilo); pod streho d., unter Dach bringen; na verigo, z verige d. psa, anketten, losketten; d. pod ključ, einsperren; iz kože d., aushäuten; v red d., ordnen; v skupine d., gruppieren, Cig. (T.); d. med oklepaja, einklammern, Cig. (T.); v (pod) prepoved d., mit Beschlag belegen; ob glavo d., enthaupten; ob veljavo d., außer Kraft setzen, Jan.; ob službo d., des Dienstes entheben; v pokoj d., pensionieren; na nič d., zugrunde richten; na laž d., der Lüge zeihen; koga nesrečnega d., jemanden unglücklich machen, C.; v pogovor se dene, er ließ sich in ein Gespräch ein, Goriš.; d. se v dogovor, sich ins Einvernehmen setzen, Levst. (Nauk); — ne vem, kam bi se dejal, ich weiß nicht, wohin ich mich wenden, was ich anfangen soll? kam se je toliko ljudi dejalo? wo sind so viele Menschen hingekommen? Cig.; — denimo, nehmen wir an, Cig.; — 2) thun: težko mi dene, es macht mir das Herz schwer, jvzhŠt.; — verfahren, umgehen: lepo, grdo denem s kom, ogr.- C.; — d. komu, jemanden verhexen, verschreien, ogr.- C.
1897. dẹjȃva, f. das Thun, C.; — die Wirkung, C.
1898. dẹjávnost, f. die Thätigkeit, Cig., Jan., C., Zora; — die Praktik, Cig.; — prim. dejalnost.
1899. dẹ́kla, f. 1) das Mädchen (hlapica, die Magd), ogr.- C.; — 2) die Magd; za deklo služiti, als Magd dienen; kuhinjska d., die Küchenmagd; kravja d., die Kuhmagd; mala dekla, die Beimagd, Cig.; — 3) božja dekla, neko bajeslovno bitje, C.; božja dekla = smrt: prej bi bila omečila božjo deklo, belo smrt, Zv.; v vzklikih: božja dekla! jvzhŠt.; divje dekle, nekake Vile, Pjk. (Črt. 33.); — 4) die Dame im Schachspiel, Cig.; — 5) der Bandhaken, die Klammer der Böttcher, Cig.; — 6) neko orodje, s katerim se razbeljen žrebelj prijema, Železniki ( Gor.).
1900. dẹklȃj, m. das Mädchen, Cig., C.

   1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani