Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (17.701-17.800)

  1. razlǫ̑ka, f. 1) die Trennung, C.; — 2) die Unterscheidung, C., kajk.- Valj. (Rad); — 3) die Entscheidung, Cig. (T.), DZ.
  2. razložník, m. der Aussteller, C.
  3. razmázən, -zna, adj. schmierig: razmazna zemlja, C.
  4. razmẹ́niti se, -im se, vb. pf. sich besprechen, C.
  5. razmẹ́stiti, -im, vb. pf. dislocieren, C., Raič (Slov.).
  6. razmetína, f. = razvalina, die Ruine, C.
  7. razmíkati, -mı̑kam, -čem, I. vb. impf. ad razmekniti; auseinanderrücken; — r. se, auseinanderrücken ( intr.); cestišče se razmika (weicht aus), Levst. (Cest.); — sich verbreiten, Jan.; ljudje se množijo in po zemlji razmikajo, Ravn.; — II. vb. pf. razmı̑kati, -am, zerzupfen, zerzausen, Mur., Cig., C.; razmikan, zerzaust, C.
  8. razmíljati, -am, vb. impf. ad razmleti; zermahlen, Cig., C.
  9. razmiríti, -ím, vb. pf. 1) (Streitende) auseinanderbringen, Cig.; — 2) entzweien, Jan.; r. se, in Zank gerathen, C.
  10. razmišljìv, -íva, adj. bedachtsam, Jan., C.
  11. razmočílọ, n. das Aufweichmittel, C.
  12. razmodríti, -ím, vb. pf. gescheit machen, witzigen, C.; — r. se, gescheit werden, Let.
  13. razmòk, -móka, m. die Tinctur, Cig. (T.), C.
  14. razmókniti, -mǫ̑knem, vb. pf. von Nässe durchdrungen werden, C.
  15. razmọ̑zgati, -am, vb. pf. durchgrübeln, C.
  16. razmoždžiti, -im, vb. pf. zerquetschen, ogr.- C.
  17. razmráziti, -mrȃzim, vb. pf. durchkälten, ogr.- C.; — r. se, sich erkälten, Cig., Vrtov. (Vin.).
  18. razmrcváriti, -ȃrim, vb. pf. zerschinden, zerfleischen, C.
  19. razmrẹ́ti se, -mrèm, -mŕjem se, vb. pf. durch den Tod getrennt werden, C.
  20. razmŕsiti, -im, vb. pf. entwirren, vzhŠt.- C.; — prim. 1. mrsiti 3).
  21. razmŕščenəc, -nca, m. der Zerzauste, Cig., C.
  22. raznaroditi, -im, vb. pf. entnationalisieren, C., SlN.
  23. raznȃša, f. die Verleumdung, C.
  24. raznȃškovati, -ujem, vb. impf. vertragen, verschleppen, C.
  25. raznemóči se, -mǫ́rem se, vb. pf. erkranken, C.
  26. raznobírən, -rna, adj. verschiedenartig, C.
  27. ráznoga, f. der Ast, der Zweig, C.
  28. raznogàt, -áta, adj. ästig, C.
  29. razodẹ̑təv, -tve, f. die Offenbarung, C.
  30. razodẹ̑va, f. = razodetje, Jan., C.
  31. razodẹ̑vək, -vka, m. die Enthüllung, die Offenbarung, C.
  32. rázor, -ǫ́ra, m. 1) die Ackerfurche; — die Furche zwischen zwei Ackerbeeten, Levst. (Rok.), Ig (Dol.); — razori, das Wagengeleise, C.; — 2) die Halde, Met.; — tudi: razòr, -ǫ́ra.
  33. razorǫ̑žba, f. die Entwaffnung, Cig., C.
  34. razpoklína, f. der Sprung, der Riss, Cig., Jan., C.; — die Kluft, C.
  35. razpǫ́t, -pǫ́ta, m. der Scheideweg, Dict., C., Trub.
  36. razpotíšče, n. = razpotje, C.
  37. razprę̑ga, f. das Ausspannen, Cig., vzhŠt.- C.
  38. razprę́gniti se, -prę̑gnem se, vb. pf. aufspringen (von Samenkapseln), C.; — prim. prezati se.
  39. razprẹ́ti, -prèm, vb. pf. 1) auseinandersperren, auseinanderspreizen, Jarn., Cig., Jan.; r. roke, Npr.-Krek; z razprtimi nogami sedeti, Št.- C.; — pismena r., die Lettern durchschießen, Cig. (T.); z razprtimi pismeni, nk.; — 2) auseinanderbringen, entzweien, verfeinden; — r. se, sich entzweien.
  40. razpȓja, f. der Zwist, C.
  41. razprostǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. pf. erweitern, C.
  42. razrȃstək, -tka, m. 1) der Beihalm, Cig., C., Valj. (Rad); — 2) der Zacken am Hirschgeweih, Cig., Jan.; — 3) der Ausläufer eines Gebirges, Cig., Jan.
  43. 2. razrẹ́diti, -im, vb. pf. verdünnen, Cig. (T.), C., Žnid.; — r. les, sadež (auslichten), C.; koruza je razrejena, t. j. na redko razpostavljena, jvzhŠt.; — zatvornice ("polkne") r., die Brettchen der Jalousien öffnen, Rib.
  44. razredíti se, -ím se, vb. pf. dick, fett werden, C.
  45. razrę́gniti se, -rę̑gnem se, vb. pf. bersten, Cig., C.; ježica se razregne, C.
  46. razročílọ, n. poslednje r. = oporoka, das Testament, C.
  47. razročíti, -ím, vb. pf. letztwillige Verfügungen treffen, testieren, C., Raič ( Let.).
  48. razrušína, f. der Schutt, C.; — die Ruine, Bes.
  49. razrutína, f. = razdrtina: razrutine na strehi od vetra, Fr.- C.; — prim. razrvati.
  50. razsadíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderpflanzen, Jan. (H.); — 2) entstielen: r. sekiro, Cig., Dol.; r. se, vom Stiele gehen: vile so se razsadile, Jan. (H.); — 3) zerstören: vinograde r., Levst. (Nauk); — 4) aufbringen, erzürnen, Cig., C.; — r. se, ergrimmen, C.
  51. razsę́bniti, -sę̑bnem, vb. pf. auseinandergehen: drevo razsebne, C.
  52. razsẹ́dati, -am, vb. impf. ad razsesti; 1) vom Pferde steigen, absitzen; — 2) r. se, eine Kluft bilden, klüften, sich zerklüften, Cig., Erj. (Min.); ( prim. razsesti 3)); — 3) r. se, ungestüm sich geberden, wüthen, C.
  53. razsẹ́lina, f. die Kluft, Cig. (T.), C., Erj. (Min.); — stsl., hs.
  54. razsíliti se, -sı̑lim se, vb. pf. sich mächtig verbreiten, überhandnehmen, C.; daleč okoli se r., preveč razsiljena pregreha, Jap. (Prid.).
  55. razsípən, -pna, adj. 1) Zerstreuungs-: razsı̑pna moč naočnic, razsipni krog, Žnid.; — 2) = razsipčen 1), Kras- Erj. (Torb.); — 3) verschwenderisch, C., Prip.- Mik., nk.; razsipna baba je svoje zemljišče kmalu zadejala, LjZv.
  56. razsipína, f. die Ruine, Jan., C.
  57. razsı̑pnik, m. 1) der Zerstörer, ogr.- C.; — 2) der Verschwender, kajk.- Valj. (Rad), nk.
  58. razsláti, rázšljem, vb. pf. auseinanderschicken, ogr.- C.
  59. razsnẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad razsneti, C.
  60. razsnę́ti, -snámem, vb. pf. herabnehmen, wegnehmen, C.
  61. razsodı̑telj, m. der Schiedsrichter, C.
  62. rázsoha, f. 1) ein am Ende in zwei Äste sich theilender Baumstamm oder ein ähnlich gestaltetes Holz, bes. eine oben gabelförmig gestaltete Tragsäule, Habd.- Mik., Cig., Jan., Št.; (razsǫ̑ha, Notr.; "racuha", Lašče- Levst. [Rok.]); = močna vilasta palica, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) ein Baum mit kurzbehauenen Ästen (statt der Harfe benützt), Mik.; — 3) razsohe, die Heugabel, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., vzhŠt.; — 4) die Zwieselung eines Lagers ( mont.), Cig. (T.).
  63. rázsošje, n. coll. zwieselige Äste, C.
  64. rázsoška, f. dem. razsoha; — pl. razsoške, die Essgabel, ogr.- C.; — die Heugabel, ogr.- C.
  65. razstȃva, f. 1) die Aufstellung, Cig.; — die Ausstellung, Cig., Jan., nk.; svetovna, deželna, obrtna r., nk.; — 2) die Zerlegung in die Bestandtheile, Cig. (T.); — 3) več snopov vkup po koncu razpostavljenih, die Mandel, (tudi: rázstava) Mur., Cig., C.; razstava ima štiri snope, nasad dvajset razstav, Notr.; — 4) = poglavje, der Abschnitt, Burg.
  66. razstȃvək, -vka, m. 1) der Ausstellungsgegenstand, C.; — 2) = razstava 3), Dol.; — 3) der Abschnitt, C.
  67. razstȃvka, f. 1) = razstava 3), več snopov vkup po koncu postavljenih, Mur., Cig., C., Dol.; — die Mandel (eine Zahl von fünfzehn), Cel. (Ar.); — der Haufe: podrli so bili uže lepo razstavko dreves, Jurč.; stala je še tam pa tam kaka razstavka meščanov, Jurč.; r. verzov, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Absatz (in einem Schriftwerke), Levst. ( LjZv.).
  68. razstȃvnica, f. 1) die Auslage (an einem Kaufladen), Jan., DZ., Zora; — 2) das Ausstellungsgebäude, C.
  69. razstȃvnik, m. der Aussteller, Jan., C., Nov.
  70. razstı̑rati, -am, vb. impf. ad razstreti, ausbreiten, ogr.- C.
  71. razstòp, -stǫ́pa, m. 1) der Abstand (in der Turnkunst), Cig. (T.); cel r., pol, četrt razstopa, Telov.; — der Zwischenraum, Cig. (T.), C.; — der Raum, der Spielraum: rastlina, človek ima razstop, da more rasti, gibati se, Dol.; — 2) die Spalte, C.; — 3) das Einkehrhaus für Fuhrleute, C.
  72. razstǫ́piti se, -stǫ̑pim se, vb. pf. 1) auseinandertreten: v krog se r.; — 2) sich spalten, C.
  73. razstrẹ́ti, -strèm, vb. pf. ausbreiten, ogr.- C.
  74. razstròj, -strója, m. die Desorganisation, C.
  75. razstrójiti, -strǫ́jim, vb. pf. zerrütten: r. telesne moči, Cv.; — desorganisieren, Cig. (T.), Let.- C.
  76. razsúlọ, n. der Schutt, die Trümmer, SlN.- C.
  77. razsvẹčȃva, f. die Beleuchtung, die Illumination, Jan., C., Šol., nk.
  78. razsvẹ̑ta, f. die Illumination, C.; — die Aufklärung, C.
  79. razšepę́riti, -ę̑rim, vb. pf. = razčeperiti, razšopiriti, C.
  80. razšešúriti se, ** -ȗrim se, vb. pf. struppig werden: razšešurjen, struppig, C.
  81. razšíljati, -am, vb. impf. ad razslati; auseinanderschicken, ogr.- C.
  82. razširjȃva, f. die Ausbreitung, Cig., Jan., C.
  83. razštẹ̑va, f. die Division, Cig., C., nk.
  84. razštŕkati, -štȓkam, vb. pf. zerspritzen, versprengen, C.
  85. raztaboríti, -ím, vb. pf. r. vojsko, das Heer lagern machen, Cig., C.; r. se, ein Lager aufschlagen, sich lagern, C.
  86. raztę̑ga, f. die Ausdehnung, Jan., C.
  87. raztegȃłnica, f. die Folterbank, C.
  88. raztẹ̑mati se, -am se, vb. impf. ad razteti se; zerschmelzen: sneg, led, maslo, svinec se raztema, Št.- C.
  89. raztę́ti se, -támem se, vb. pf. zerrinnen, zergehen, Št.- C.; — prim. steti se.
  90. raztę̑za, f. 1) die Zerdehnung (der Vocale), Vest.; — 2) die Ausdehnung, Cig., C.; po vsej raztezi, Levst. (Pril.).
  91. raztezálọ, n. das Reckzeug, Cig.; die Folterbank, C.
  92. raztòk, -tǫ́ka, m. 1) die Wasserscheide, Jan., h. t.- Cig., C.; — 2) das Antimon, Cig. (T.), Erj. (Min.), Levst. (Nauk), DZ.; ( hs.).
  93. raztǫ́riti, * -im, vb. pf. verstreuen, verzetteln, Jan., ogr.- C., vzhŠt.; turščico si raztoril: poberi jo! vzhŠt.
  94. raztǫ́žen, -žna, adj. = otožen, wehmüthig, C.
  95. raztǫ́žiti, -im, vb. pf. 1) betrüben, Jan.; — kränken, beleidigen, Hal.- C.; — 2) r. se, traurig werden, C.; — 3) r. se komu, jemandem sein Leid ausklagen, C.
  96. raztrȃta, f. die Verschwendung, C.
  97. raztrę̑senka, f. neka vinska trta, C.
  98. raztȓga, f. der Riss, C.
  99. raztŕgniti, -tȓgnem, vb. pf. = raztrgati, ogr.- C.
  100. raztrǫ̑šək, -ška, m. nav. pl. raztroški, die Unkosten, die Ausgaben, C.; hlapca sta imela denar za pijačo in druge raztroške, Jurč.

   17.201 17.301 17.401 17.501 17.601 17.701 17.801 17.901 18.001 18.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA