Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (17.501-17.600)

  1. radošča, f. = radost, ogr.- C.
  2. radovalíšče, n. der Unterhaltungs-, Belustigungsort, C.
  3. radovȃnje, n. 1) das Frohlocken, die Fröhlichkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Unterhaltung, C.; — 2) das Liebkosen, das Schmeicheln, Cig.; z radovanjem kaj dobiti, etwas erschmeicheln, Dict.; mati vardeva svoje dete z radovanjem, Jap. (Sv. p.).
  4. radovẹ̑dnež, m. der Neugierige, Cig., C., nk.
  5. radovẹ̑dnica, f. die Neugierige, C., nk.
  6. rága, f., SlGor.- C., pogl. 1. rega.
  7. rágica, f., C., pogl. 1. regica.
  8. rȃglica, f. dem. ragla; die Stange, Mur., C.; Tudi raglico mi sklesti, Danj. (Posv. p.).
  9. rȃglja, f. 1) die Ratsche, die Rassel, Cig., Gor.; raglja pri fari je k večernicam odragljala, Erj. (Izb. sp.); — das Klapperwerk (ptičje strašilo), C.; — 2) eine Person, die gerne schwatzt, der Gackelhans, die Gackelliese, Cig.
  10. ragúša, f. der Lärm, C.
  11. ráh, adj. = rahel, Guts.- Cig., Mur., vzhŠt., ogr.- C.; r. kruh, Mur.; Nisem nikdar plah, Nisem v srcu rah, Npes.- Trst. ( Glas.); raho stopati, hoditi, Mur.; — na rahi = rahlo, ogr.- C.
  12. ráhəł, -hla, adj. 1) locker: rahla prst, r. kruh; — 2) schwächlich, gebrechlich, Z.; r. cvet, C.; oče so bili že rahli, Bes.; — zart, Cig., Jan., M.; rahlo srce, Cig.; rahel čut, C.; — sanft, gelinde; rahlo kaj prijeti; rahla beseda; rahlo kaj povedati; rahlo stopati, sachte auftreten.
  13. rahlóba, f. = rahlost, C.
  14. rahtàn, -ána, m. der grüne Frosch, C.
  15. rája, f. dünne Holzstange, SlGor.- C.; — prim. raha.
  16. 1. rȃjati, -am, vb. impf. ad roditi; gebären, Brkini- Erj. (Torb.); hervorbringen, Jan., C.; — r. se, im Entstehen begriffen sein: raja se ustavni red, SlN.
  17. rajȃva, f. das Tanzen, der Tanz, C.
  18. rȃjčək, -čka, m. neka goba: der Fingerschwamm, der Nagelschwamm, C., Z.
  19. rȃjhati, -am, vb. impf. die Mauer mit Mörtel verreiben, verputzen, vzhŠt.- C., Štrek., Notr.
  20. rájhəlj, -hlja, (-həljna), m. eine Art Brett, Z., jvzhŠt.; ( der "Reichladen", C.); — iz nem.
  21. rájica, f. dem. raja; eine dünne, lange Holzstange, SlGor.- C.; der Stecken (für Fisolen, Erbsen), die Querstange im Strohdach, C., vzhŠt.; — rajíca, Mur.
  22. rájičnica, f. nekak fižol, vzhŠt.- C.; — prim. rajica.
  23. rájičnjak, m. = rajičnica, vzhŠt.- C.
  24. rȃjšpa, f. 1) das spitz zugeschnittene Fassreifende, C.; — 2) das Schusterdrahtende mit der Borste, C.
  25. rajtljáti, -ȃm, vb. impf. mit dem "Reitel" befestigen, C., Z.
  26. ràk, ráka, m. 1) der Krebs; rdeč kakor kuhan rak; pojdi rakom žvižgat in žabam (ribam) gost! = schau, dass du weiter kommst! geh zum Henker! iti rakom žvižgat, verloren o. zugrunde gehen; vse je šlo rakom žvižgat; raka v vodo vreči, = den Bock zum Gärtner setzen, Cig.; raka jezditi = langsam gehen, C.; ni v vsaki luknji raka = man findet nicht überall sein Glück, Z.; — 2) der Krebs (eine Krankheit); r. na človeškem telesu; — r. na drevju, Vrtov.- M.; = rjave, črne hraste po deblu ali po vejah, (v)rapave bunke ali trohljive jamice, Pirc.
  27. rákəv, -kve, f. der Sarg, Jan., C., DZ., Levst. (Nauk); — die Gruft, nk.; — češ.
  28. rákinja, f. das Krebsweibchen, Cig., C.
  29. rȃknəc, -əca, (-kənca), m. das Regentuch, Jan., C.
  30. rákov, adj. 1) Krebs-, Krebsen-; rakove škarje, Dict.; rakova juha, Dol.; rakove oči, Krebssteine, Z.; rakova pot, der Krebsgang, der Rückgang; reč gre rakovo pot, die Sache geht den Krebsgang; po rakovo stopati nazaj, LjZv.; — 2) = rakast, mit dem Krebs behaftet, C.; — brandig (o drevju), Jan.; (-av?).
  31. rákovica, f. 1) das Krebsweibchen, Mur., Jan., Pjk. (Črt.); — 2) die Krabbe, Cig. (T.), DZ.; navadna r., die gemeine Krabbe (portunus maenas), velika r. (cancer pagurus), Erj. (Ž.); — 3) der Vogelknöterich (polygonum aviculare), C.
  32. rákovka, f. 1) das Krebsweibchen, Cig., Jan., M., Dol.; — 2) = hrmestelj, C.
  33. ramičnják, m. der Hemdachselfleck, Mariborska ok.- C.
  34. rȃmnica, f. der Achselriemen, Z.; das Tragband, Cig.; — der Miederträger, Z., Burg. (Rok.); — das Leitband: otroka na ramnici voditi, das Kind am Leitbande führen, C.
  35. ramnọ, adv. = rameno, C.
  36. rámor, -rja, m. eine Verdickung unter der Haut bei Rindern, C.; — prim. bramor 2).
  37. ramúh, m. = ramuš, C.
  38. ramúš, m. das Getöse, der Lärm, Guts., Mur., Jan., Fr.- C.; — prim. češ. ramus, Lärm.
  39. ránast, adj. mit Wunden bedeckt, C.
  40. rānca, f. nekak čolnič, ob Dravi- C.; — prim. kor.-nem. ranze, die Schaukel (?).
  41. ránfol, m. = ranfolica: beli in rdeči r., Št.- C., (ranful) Trumm.
  42. ranfolíca, f. neka vinska trta, Št.- C.; rother Heunisch, Trumm.
  43. ranfolína, f. neka vinska trta: der Kölner, der Veltliner, Št.- C.; der "Ranfler", Trumm.
  44. ráni, adv. = rano, zgodaj, C.
  45. ranína, f. 1) kar je rano ali zgodaj zrelo, C.; — 2) neka vinska trta, BlKr.- Erj. (Torb.).
  46. ranocẹ̑łstvọ, n. die Wundarzneikunde, die Chirurgie, Cig., Jan., C., DZ.
  47. rȃnta, f. ein langes Querholz: die Querstange am Zaune; rante, das Gestänge, das Geländer; die Harpfenlatte, Mur., C.; — (o dolgem človeku), Cig., M.; — prim. bav. rante, Stange, Mik. (Et.).
  48. rápa, f., nam. vrapa, C., Z.
  49. rapína, f. eine rauhe Stelle des Erdbodens, ogr.- C.; — nam. vrap-.
  50. rapı̑nje, n. die rauhe Erdkruste, ogr.- C.; — nam. vrap-.
  51. rapuljáti, -ȃm, vb. impf. = paberkovati, C., Z.; — prim. repkati.
  52. rȃstba, f. das Wachsthum, C.
  53. rastíka, f. das Gewächs, die Pflanze, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — der Zweig, Danj.- M.; — jezik (die Sprache) se je razcepil na dve rastiki, Navr. (Kop. sp.).
  54. rastlíca, f. die Pflanze, C.
  55. rastlinják, m. das Gewächshaus, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.
  56. rȃšč, rášča, adj. im Wachsen begriffen, C.; — üppig wachsend, Cig., Jan., Svet. (Rok.), Goriš.; ti orehi so rašči, Gor.
  57. raščevı̑t, adj. = raščav, üppig wachsend, C., Vrtov. (Vin.).
  58. ráševnik, m. = raš; hribovci se oblačijo v raševnik, Pjk. (Črt.); — = raševa obleka, Cig., Jan., C., Ravn.
  59. rášiti, -im, vb. impf. lockern, Mur., Jan., Danj.- Mik.; posteljo r., C.; — schüren: ogenj r., Jan.; — wühlen, reizen, hetzen, Mur., Glas.
  60. ratȃrstvọ, n. der Ackerbau, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  61. rávən, -vna, adj. 1) eben; raven svet, ravno polje; — ravna geometrija, die ebene Geometrie, Cig. (T.); — 2) gerade; raven kakor sveča; ravna pot; ravno po jamljiču! kliče ratar volu pred plug vpreženemu, Lašče- Levst. (Rok.); — ravnih 35.000 gold., rund 35.000 fl., Levst. (Pril.); — ravno, neravno število, gerade, ungerade Zahl, Cig., Navr. (Let.); ( prim. sodev in lih); — geradsinnig, aufrichtig: ravno srce, Cig., ogr.- C.; — 3) ravno, adv. eben, gerade (po nem.); r. ob desetih; r. prav; ni r. dolgo (časa); r. kar, soeben; r. zdaj; r. tačas; r. smo prišli; — r. ta, r. tisti, eben dieser, eben derselbe; r. tak, tolik; r. tam, r. tukaj; r. tako; — r. ko, eben als; — gleich: r. kakor, gleich als; če r., ako r., dasi r. ( nav. čeravno, akoravno, dasiravno), wenngleich.
  62. ravę̑nəc, -nca, m. = ravanec, ogr.- C.
  63. ravę̑nščina, f. = ravan, ravnina, ogr.- M., C.
  64. ravnáč, m. 1) der Gleichmacher, der Ebner, Mur.; der Ebner bei der Weingartenhau: = delavec, kateri za kopači (v vinogradu) grudje ravna, vzhŠt.- C.; — 2) der Gerademacher: r. dratu, der Drahtrichter, Cig.; — 3) der Steuermann: r. ladje, ogr.- Valj. (Rad).
  65. ravnȃłnica, f. das Richtscheit, C.
  66. ravnȃłnik, m. das Richtscheit, C.
  67. ravnálọ, n. naprava, katera kaj ravna: r. svetlobe, der Lichtregulator, Cig. (T.); — die Hemmung, das Echappement in der Uhr, Cig. (T.); — ( fig.) die Richtschnur, die Regel, Cig., C.; r. človeške volje, Cv.
  68. ravnȃtəv, -tve, f. das Verfahren, die Handlungsweise, Cig., Jan., C.
  69. ravnáti, -ȃm, vb. impf. 1) eben machen, ebnen; grudje v vinogradu r., C.; perilo r., die Wäsche vor dem Plätten flach zusammenlegen, vzhŠt., BlKr.; sukno v pole r., Cig.; — ( pren.) r. se, sich gütlich vergleichen, Svet. (Rok.); — 2) gerade richten: palice r.; — gehen heißen: k maši, h kosilu r. koga, Npes.-K.; r. se kam, sich zu gehen anschicken; r. se na pot; Marija se od nas ravna, Npes.- Jan. (Slovn.); r. se na ples, sich zum Tanze anschicken, Preš.; k dežju se ravna, es ist ein Regen im Anzuge, Met.; r. se k smrti, C.; — lenken: konje, ladjo r.; plug r., Danj. (Posv. p.); leiten; Vse ravna le božja moč, Danj. (Posv. p.); ljudi k Bogu r., Ravn.; počutke od pozemeljskega k nebeškemu življenju r., Kast.; — r. se, sich richten; r. se po kom (čem); mlajši se ravnajo po starejših; po postavah se r.; kazen naj se ravna po pregrehi; — 3) aufziehen, züchten; r. kokoši, krave itd., Goriš.- Erj. (Torb.), Štrek.; koliko živine ravnate? Kras- Štrek. (Let.); r. trto, den Weinbau treiben, Cig.; — r. truplo, für den Leib sorgen, Jsvkr.; — r. se, gedeihen, Gor.; to otroče se ne bo ravnalo = umrlo bo, Goriš.- Erj. (Torb.); — 4) in Ordnung bringen: gredo ženitovansko pismo ravnat, Glas.; — bereiten: gosti r., Jsvkr.; — 5) žito r., t. j. z rešetom čistiti, Cig., Dalm., Kras, Goriš.- Štrek. (Let.); — 6) thun: kaj ravnaš? was machst du? Polj., Tolm.- Štrek. (Let.); handeln; prav, pošteno, krivično r.; — umgehen: grdo, lepo r. s kom.
  70. ravnȃva, f. das Vorgehen, das Verfahren, Cig., Jan., C.
  71. ravnȃvstvọ, n. die Leitung, Cig., C., DZ.
  72. rȃvnič, adv. 1) gerades Weges, geradeaus, ogr.- Mik.; — 2) gerade, just, ogr.- C.; — če ravnič, abschon, ogr.- C.
  73. rȃvnik, m. 1) der Richthammer, V.-Cig.; — 2) der Äquator, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes., nk.; — 3) ein ebener Platz, Mur.; — die Bergtafel, V.-Cig.
  74. ravnǫ̑č, f. = ravnota, die Ebene, C.; — na ravnoč = na ravnost, geradeaus, vzhŠt.
  75. ravnočŕtən, -tna, adj. geradlinig, C., nk.
  76. ravnolíčən, -čna, adj. = istoličen, C.
  77. ravnomę́rən, -rna, adj. = someren, ebenmäßig, Cig., Jan., C.
  78. ravnoprávən, -vna, adj. = enakopraven, gleichberechtigt, C., nk.
  79. ravnoslẹ́dən, -dna, adj. folgerecht, consequent, Cig., Jan., C.
  80. ravnóta, f. 1) die Ebenheit, Cig.; — 2) die Ebene, Mur., Cig., Jan., C., Gol.- Valj. (Rad).
  81. ravnotę̑žje, n. = enakotežje, das Gleichgewicht, Cig., Jan., C., nk.
  82. ravnovı̑sje, n. die Balance, Cig., Jan.; — das Gleichgewicht, C., Nov.
  83. razȃra, f. nav. pl. razare, die am Ende des Ackers quer gezogenen Furchen, C., Mik.
  84. razȃrjati, -am, vb. impf. = razarati, Jan., Slom.- C.
  85. razbávljati, -am, vb. impf. 1) reizen, anstänken, C.; — 2) ( intr.) poltern, C.
  86. razbẹ́liti, -im, vb. pf. glühend machen, glühendheiß machen; železo r.; razbeljena peč; — r. se, glühend werden, glühendheiß werden; — razbeljen, stark erhitzt; ves razbeljen je prišel; ( pren.) zornig, C.
  87. 2. razbẹ́siti, -im, vb. pf. in Wuth bringen, C.
  88. razbijáč, m. 1) der Schotterschlägel, Levst. (Cest.); — 2) der Flocker, der die Wolle zu Flocken klopft, Cig.; — 3) der Polterer, ogr.- C., Št.
  89. razbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad razbrati; auseinanderklauben, M.; sortieren, Cig.; unterscheiden, Jan., Cig. (T.); pisma r., lesen, Npes.- C.; — erwägen: v srcu kaj r., Levst. (Zb. sp.); nachdenken, Jan.
  90. razbı̑tki, m. pl. die Bruchtheile, die Trümmer, vzhŠt.- C.
  91. razblǫ̑da, f. die Wollust, C., Z.
  92. razboháti, -ȃm, vb. pf. 1) svinjo r., die Haut mit dem Speck dem Schweine abnehmen, Z.; — 2) entzweiquetschen, Cig.; razbohano sadje, Cig.; — 3) breitquetschen: žaba telebi na tla in razbohana pomoli vse štiri od sebe, Glas.; — 4) svinje r., die Schweine mästen, C.
  93. razbòj, -bója, m. 1) r. (ladje), der Schiffbruch, C.; — 2) das Gemetzel, der Kampf, Dalm.; imeti r. z nadlogami in izkušnjavami, Ravn.- Valj. (Rad); — der Straßenraub, Met.; — der Raub, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub., Krelj, DZ.; peljati svoje ljudi na razboj, mit seinen Leuten einen Raubzug unternehmen, Nov.
  94. razbolẹ́ti se, -ím se, vb. pf. 1) recht empfindlich zu schmerzen anfangen, an Schmerzen zunehmen, Cig.; rana se razboli, Gor.; — 2) erkranken, C., Vrt.; r. se na smrt, gefährlich erkranken, Levst. (Zb. sp.).
  95. 3. rázbor, m. = razbora, C., Poh., Rož.- Kres.
  96. razbŕtviti, -bȓtvim, vb. pf. ein luftdicht verschlossenes Gefäß ( z. B. durch Herausnehmen des Bodens) öffnen, vzhŠt.- C.; — prim. zabrtviti.
  97. razbúrkati, -bȗrkam, vb. pf. unruhig machen, Cig.; razburkan, bewegt, ungestüm, Cig., Jan.; — r. se, in Unruhe versetzt werden, bestürzt werden, ogr.- C.
  98. razcafodráti, -ȃm, vb. pf. = razcafrati, C.
  99. razcafráti, -ȃm, vb. pf. = razcufrati, zerreißen, C.
  100. razcapudráti, -ȃm, vb. pf. = razcafodrati, zerfetzen, C.; razcapudran, zerlumpt, Cig.; (razcapedrati, Cig.).

   17.001 17.101 17.201 17.301 17.401 17.501 17.601 17.701 17.801 17.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA