Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (17.401-17.500)

  1. puhȃłnica, f. 1) das Löthrohr, Cig. (T.), C.; — 2) der Fächer, Dict.
  2. púhanje, n. das Hauchen; das Blasen, C.; — das Schnauben, C.
  3. 1. púhati, -ham, -šem, vb. impf. starken Hauch ausstoßen, schnauben, blasen; mačka puha, die Katze pfaucht; puhajoči žrebec, Glas.; p. od zlobnosti in srda, Dalm.; veter puše, C., vzhŠt.- Pjk. (Črt.), kajk.- Valj. (Rad); — tobak p., schmauchen, Mur., V.-Cig., Jan., C.; trobento p., die Trompete blasen, ogr.- C.; — mit der Flinte schießen, vzhŠt.- C.; — sich schnell bewegen, herumschießen, Cig., Jan.
  4. pȗhəc, -hca, m. das Ferkel, C.; — prim. puh ( interj.).
  5. púhək, -hka, adj. = puhel, C.; — lose, weit (o obleki): puhka suknja, C.
  6. púhəł, -hla, adj. viel leeren Raum enthaltend, schwammicht; puhla repa; p. les, schwammichtes Holz; puhla pšenica, wenig kerniger Weizen, Mur.; — dumpf (vom Schall), C.; — gehaltlos, leer; puhla glava, ein leerer Kopf; puhla modrost, puhle besede.
  7. puhláč, m. der Bimsstein, C.
  8. puhlẹ́ti, -ím, vb. impf. schwammicht werden, M., C.
  9. puhlíca, f. 1) lockere Erde, Cig., M., Nov.; = "pusta, nerodovitna zemlja, ki se od zmrzali rada privzdigne", Podkrnci, Lašče- Erj. (Torb.); = jako vapnena, časi tudi peščena in negnetna ilovica, der Löß, Erj. (Min.); — 2) neko jabolko, Gor.; — 3) = puhla beseda, ein Sophisma, C.
  10. puhljȃd, f. schwammichte Dinge, Z.; — ( fig.) markloses Zeug, C.
  11. puhlóba, f. die schwammichte Beschaffenheit; — ( fig.) die Gehaltlosigkeit, die Leerheit, die Hohlheit, Jan., C.
  12. pȗjs, m. = prasec, C.; s to besedo svinje zovejo: pujs, na! C., Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.
  13. pukanína, f. das Pflücksel, Cig.; die Charpie, C.
  14. púkati, -kam, -čem, vb. impf. ausraufen; repo p., Dol.; sv. Luka repo puka, Lašče- Levst. (M.); travo, lase p., C.; lan p., den Flachs raufen, Cig.; klasovje p., Trub.; rupfen, Jan., C.; — zupfend herausziehen ( z. B. die Fäden aus einem Gewebe), Cig., Jan.; niti iz platna p., Polj.; p. nogavico, den Strumpf auftrennen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); pukana svila, die Zupfseide, Cig.; — p. se, sich in Fäden absondern, sich fädeln, Cig.; — p. se, sich raufen, C.; — púkati, pȗkam, -čem, Valj. (Rad).
  15. púkniti, pȗknem, vb. pf. ausraufen: cvetlico p., Cig.; herauszupfen, Cig., Mik.; las p., C.
  16. pȗkša, f. 1) = puška, die Büchse, das Schießgewehr, Meg., Dict., Jan., M., ogr.- C., Trub., Dalm., jvzhŠt.; — 2) der Palmbusch, jvzhŠt.; — 3) die Radbüchse, Dol.; — iz nem.; prim. stvn. buhsa, Mik. (Et.).
  17. pȗlež, m. der Raufer, Guts., C., Cv.
  18. pulı̑təv, -tve, f. 1) das Ausraufen, C.; — 2) = puljava, das Raufen, C.
  19. púliti, -im, vb. impf. ausraufen, zausen; travo, plevel p.; smolo p., Harz sammeln, Polj.; lase si p.; rupfen: peresa p.; seno s ključem p. iz kope (mit einem Haken herausziehen), Cig.; p. komu obleko, das Kleid vom Leibe zerren, Cig.; zupfen, ausfädeln, ausfasern, Cig., C.; puljena svila, die Zupfseide, Cig.; — p. se, sich raufen, sich balgen; p. se s kom; vedno se pulita, sie liegen sich beständig in den Haaren; — p. se za kako reč, sich um etwas reißen; za to blago se pulijo, Cig.; p. se za ceno, des Preises wegen streiten, Levst. (Zb. sp.).
  20. pȗlj, m. die Rauferei, C.; na pulj dati krajcarje (= tako da se za-nje pulijo), Notr.
  21. púlja, f. die Rauferei, die Balgerei, Cig., Jan., Gor.; — der Zank, der Streit, C.
  22. puljȃva, f. die Rauferei, Cig., C., ZgD., Polj.; — p. je za sadje, man reißt sich um das Obst, Z.
  23. puljȃvica, f. die Rauferei, V.-Cig., Jan., C.
  24. pȗnca, f. 1) das Mädchen; — das Frauenzimmer, C.; to je moja p. (mož o svoji ženi), BlKr.; — 2) die Puppe; — 3) die Schwiegermutter, Mur., Npes.-Vraz, vzhŠt., BlKr.; ("polnca" Meg., "povnca", BlKr.); — prim. it. pulcella od lat. pullus = mlad, Mik. (Et.).
  25. punčè, -ę́ta, n. das Mädchen, C., Kr.
  26. pȗnčica, f. dem. punca; 1) ein kleines Mädchen; — 2) die Puppe, Cig.; — 3) der Augenstern, die Pupille; — 4) punčica, tudi: rdeča p., die Judenkirsche (physalis Alkekengi), Cig., C., Ip.- Erj. (Torb.).
  27. 1. pȗnəc, -nca, m. des Weibes Vater, der Schwiegervater, C.
  28. purečják, m. die Schafgarbe (achillea), C.
  29. purę̑čji, adj. = purji: purečja trava = purečjak, C.
  30. purìč, -íča, m. junger Truthahn, Cig., C., M.
  31. púriti se, -im se, vb. impf. die Nase hängen lassen, C.; — prim. pura.
  32. pȗrkati, -kam, -čem, vb. impf. girren: golob purka, C.
  33. pȗrpalica, f. = purpela, C.
  34. pustı̑nəc, -nca, m. = pustinjak, C.
  35. pustínja, f. die Einöde, die Wüstenei, die Wüste, Alas., Mur., Cig., Jan., C., Mik., Jes.
  36. pustíšče, n. ein verödeter Platz ( z. B. ein verfallenes Wirtschaftsgebäude), C.
  37. pustív, adv. ( part. praet. act. I. ad pustiti); p. iti, sich flüchten, C., Rib.- Mik.; v pustiv iti = iti po svetu ter nikoli se ne povrniti domov, niti glasu dati o sebi, Dol.- Vrt.; žena mu je šla v pustiv, Lašče- Levst. (Rok.); Ljubica, v pustiv ne hodi! Levst. (Zb. sp.); Šla v pustiv je sreča naša, Levst. (Zb. sp.).
  38. pustóba, f. 1) die Öde, Dict., C., Jurč.; razsrdili so ga v puščavi ino ga razdražili v pustobi, Trub.; hočem potoke v pustobi dati, Dalm.; — 2) ein abgeschmackter, fader Mensch, Jan.
  39. pustobíti, -ím, vb. impf. verwüsten, C.; — njivo p., den Acker schwächen, C.
  40. pustolòv, -lóva, m. der Abenteurer, h. t.- Cig. (T.), C., Zora.
  41. pustolǫ̑vstvọ, n. das Trachten nach leeren Dingen: leere Schwärmerei, SlN.- C.; — abenteuerliches Beginnen: junaška slava se mu je zdela pustolovstvo in brezumje, LjZv.
  42. pústoš, f. wüstes Land, Cig., C., kajk.- Valj. (Rad); — hs.
  43. pustǫ́šiti, -ǫ̑šim, vb. impf. verwüsten, Cig., Jan., C., nk.; — hs.
  44. pustóta, f. 1) die Verödung, die Öde: vinograd v pustoti leži, Jsvkr.; zemlja mi pústoto (sliši se nav. "pústota") leži, das Feld liegt brach, ist unbebaut, Brdo ( Gor.)- Svet. (Rok.); vinograd pustoto leži, LjZv.; povsod je p., alles ist verheert, Cig.; — 2) ein wüster Acker, ein wüster Ort, Cig., Jan., C.; "pustote so imenovali neobdelana zemljišča, ki neso bila razdeljena med občinarje, nego so po fevdalnem pravu spadala deželnemu knezu", Rut. (Zg. Tolm. 78.); ein verlassenes Bauerngut, Cig.; — ein verlassenes Gebäude, Z.; — ein Nothstall für die Schafe auf Weideplätzen, Cig.; pastirska p., das Hirtenlager, die Nachthütte, Cig.; — das Hauswesen des Auszüglers: na pustoti živim, ich bin ein Auszügler, Svet. (Rok.); — 3) die Schalheit, die Unschmackhaftigkeit, Cig.; — 4) = nadstavek, naklad na panju, Gol.; pustoto narediti = izrojenka, ki je pri plemenjenju matico izgubil, na močnega prvca ali drugca navezniti, Por.
  45. pustotíti, -ím, vb. impf. verwüsten, aböden, Cig., C.
  46. 1. púša, f. 1) die Büchse: p. iz pločevine, die Blechbüchse, DZ.; — 2) = puška, Cig., Jan., C., Štrek.; Jaz imam pušo risano, Npes.-K.; da bi te puša ubila! Lašče- Levst. (Rok.); — 3) železna cev v pestu, ki brani, da se ne odrgne ob podvozi, Gor.; — die Verbindungsröhre, Idrija- Frey. (Rok.); — prim. pukša.
  47. púšča, f. 1) ein wüstes, unbebautes Land; ein verlassenes, verödetes Bauerngut, Mur., Cig., C.; samo puščo bo našla nevesta, Gor.; pustiti v puščo, brach liegen lassen, C.; — 2) ein verlassener Bienenstock, Svet. (Rok.); — 3) die Hube, (puša) Glas., vzhŠt.
  48. puščȃd, f. etwas Widriges, Vest.; — das Ungeziefer, C.
  49. puščȃj, m. das Hitzbläschen, C.; — die Beule, C.
  50. puščák, m. ein wüster Ort, ein verödeter Bauerngrund, ogr.- C.
  51. púščalọ, n. das Aderlasswerkzeug, das Lasseisen, Cig., Jan., C.
  52. púščati, -am, vb. impf. ad pustiti; 1) lassen; nikogar k sebi ne p.; veter p., den Wind wehen lassen, usta p. na hudo, den Mund Böses reden lassen, ružne (grde) reči p. iz ust (dem Munde entfahren lassen), ogr.- Valj. (Rad); — dušo p., in den letzten Zügen liegen, C., Jsvkr.; — vodo p., den Harn lassen; — posoda, sod pušča, das Gefäß, das Fass rinnt, läuft; skozi streho pušča, es dringt der Regen durch das Dach, Vrtov. (Km. k.); — barvo p., abfärben, ne p. barve, die Farbe behalten, Cig.; — p., da kdo kaj stori, da se komu (čemu) kaj zgodi; pri miru p. koga; v nemar p. kaj; duri odprta p.; p. komu kaj na voljo; — 2) zur Ader lassen (v tem pomenu tudi pf.); p. komu; tebi bi treba bilo s krampom na čelu p.; konju v goltancu p.; zdravniki zdaj neradi puščajo.
  53. puščȃvəc, -vca, m. 1) der Einsiedler, Preš.; — 2) die Blaumerle, die Blauamsel (turdus cyanus), C.
  54. púščavka, f. das Aderlasswerkzeug, C.
  55. puščína, f. die Einöde, C.; unbebautes Land, Jan.
  56. puščóba, f. 1) die Öde; — die Schalheit, die Saftlosigkeit, Cig.; — die Muffigkeit, Štrek.; — wüstes Wesen, Cig.; p. duha, C.; die Fadheit, M.; — 2) eine öde, wüste Gegend, Mur., Guts.- Cig., Jan.; — 3) = pust človek, Zora, Kr.- Valj. (Rad); ti si prava puščoba! Levst. (Rok.); — 4) der Unrath, C.
  57. puševáti, -ȗjem, vb. impf. ad pušniti; = poljubovati, küssen, C., Trub.
  58. puškáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) Schießgewehre fabricieren, Jan. (H.); — 2) aus Kleingewehren schießen, C.
  59. pȗt, m. der Geflügelkropf, Hal.- C.
  60. pùt, interj. put, put! tako zovejo kuretino, Cig., Gor.- Levst. (M.); — prim. nem. putt! = Lockruf für Hühner, C.
  61. púta, f. 1) die Henne; jajce več ko puta ve, das Ei will klüger sein als die Henne, Vod. (Pes.); — 2) der Hühnerkropf, vzhŠt.- C.; — der Kropf des Truthahnes, jvzhŠt.; — 3) = kila, C.; — 4) = orehovo jedrce, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  62. putáča, f. der Hühnerkropf, C.; der Kropf des Truthahnes, jvzhŠt.
  63. putȃn, m. der Geflügelkropf, Guts., vzhŠt.- C., BlKr., Dalm.
  64. putánja, f. = putan, C.
  65. pútast, adj. 1) kröpfig, mit großem Kropf (vom Geflügel), C.; — 2) mit großem Bauch, C.; — 3) mit einem Hodenbruch behaftet, C.
  66. pútav, adj. 1) mit großem Kropf: putavo pišče, vzhŠt.- C.; — 2) mit einem Hodenbruch behaftet, Jan., C., Zilj.- Jarn. (Rok.), vzhŠt.; — 3) unreif (von Thieren), C., KrGora.
  67. pútavəc, -vca, m. 1) der einen Leibschaden hat, C., vzhŠt.; — 2) der Stier, Ščav.- Trst. (Let.); — 3) ein unreifes Wesen, der Gelbschnabel, C.; — 4) das kleine Löwenmaul (antirrhinum orontium), (-ovec) Josch.
  68. pȗtəc, -tca, m. das Taschenmesser, C.
  69. 1. pȗtka, f. dem. puta 1); = putica, Cig., Jan., C.; — povodna putka, das Rohrhuhn, Ljub.
  70. pȗtra, f. 1) ein enghalsiger irdener Krug ( bes. für Essig), Danj. (Posv. p.), vzhŠt., ogr.- C.; — 2) die Zwergin, C.; — prim. putrh.
  71. pȗtrica, f. 1) dem. putra 1), C.; — 2) das Gänseblümchen (bellis perennis), C.
  72. púže, -eta, m. der Knabe, C.
  73. púžica, f. = mešiček, C.; — prim. pužina.
  74. rabȃdnica, f. tuja ovca na pašo vzeta, C., Z.
  75. rabārbara, f. die Rhabarber (rheum palmatum), Cig., Jan., C.
  76. rábən, -bna, adj. brauchbar, verwendbar, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), DZ.; diensttauglich, DZkr.
  77. rábnost, f. die Verwendbarkeit, die Brauchbarkeit, Cig., Jan., C., Levst. (Pril.); ljudska učilnica vzidava prvi kamen človekovi rabnosti, Naprej- Jan. (Slovn.).
  78. rabočȃnski, adj. = tlačanski, SlGor.- C.
  79. rabọ̑ta, f. der Frohndienst (die Robot), Mur., Cig., Jan., Štrek.; na raboto, v raboto iti, hoditi, Notr.; Celi teden je v raboto dan, Npes.-Vraz; menihi so imeli tri vasi podložne za raboto in desetino, Jurč.; staro raboto opraviti = potrebo opraviti, SlGor.- C.; — die Naturalleistungen ( z. B. für die Gemeinde), Svet. (Rok.); — rábota, Mur., vzhŠt.
  80. rabọ̑tən, -tna, adj. 1) Frohn-, Cig., Jan.; — trudna ino rabotna reč je, es ist ein mühsam Ding, Krelj; — 2) frohnpflichtig, Jan.; — 3) mechanisch, gedankenlos, Cig., Jan., C.
  81. rabȗd, f. grobes Gras, schlechtes Viehfutter, Št.- C.; — eine Art Schilfgewächs, SlGor.- C.; — das Gestrüpp, C.; — prim. robuda.
  82. rabúda, f. = rabud, das Gestrüpp, C.; — das Anschwemmicht, Z.
  83. rabȗdje, n. coll. = rabud, C.
  84. rabȗka, f. das Getümmel, der Lärm, der Auflauf, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  85. rabȗrəc, -rca, m. = paberkovavec, C.
  86. rabúriti, -ȗrim, vb. impf. patscheln: po vodi r., C.
  87. rabȗrka, f. = paberkovavka, C.
  88. rabúš, m. die Hauhechel (ononis spinosa), SlGor.- Erj. (Torb.); (raboš, C.).
  89. rȃč, m. kraljevski r. (placetum regium), Cig. (T.), Nov.- C.
  90. ráčenje, n. der Wille, C.; poleg tvojega račenja, kajk.- Valj. (Rad); die Neigung, die Lust, ogr.- C.
  91. račljìv, -íva, adj. lieb, angenehm, wünschenswert, vzhŠt.- C.
  92. 1. rȃčnica, f. die Krebsreuse, vzhŠt.- C.
  93. račȗnarstvọ, n. die Rechnungswissenschaft, Cig. (T.); — die Rechnungsführung, Cig., C., DZ.
  94. ràd, ráda, adj. 1) froh, Cig., Jan., BlKr.; rad sem, Cig.; rad sem te videti, rada sem bila pošiljati te v šolo, radi smo, ako prideš vsak dan, Solkan- Erj. (Torb.); jaz bi že rad bil, če bi mi pomagal, Npr.- Kres; rad biti česa, V.-Cig.; vse ga je bilo rado, Erj. (Izb. sp.); r. za kaj, für etwas eingenommen: To betvo pesmic vam podam, Ki ste za pesmi radi, Slom.; — 2) gern (le nom.), rad bi, ich möchte, ich wünschte; radi bi, da bi naši bravci spoštovali našega mladega prijatelja, Str.; rad bi, da kupiš, Erj. (Torb.); kaj bi rad? was möchtest du gerne? was wünschest du? kruha bi rad; rad bi znal, vedel, čital, jedel; — rad spim, jem, govorim; sestra rada bere; dete rado spi; rad vzameš, ako ti pes na repu prinese, Npreg.- Levst. (Rok.); rad imeti, gerne haben ( germ.); bodi, kakor je samo rado, es mag gehen, wie es will, Levst. (Rok.); — rado = koli: kamor rado, C.; naj bo mrzlo, kakor rado, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — rad sem znati = rad bi znal, kajk.- Mik.; radi bi bili spolniti, ogr.- C.; — rado, gern, Schönl., Kast., nk.; — iz rade volje, aus freiem Willen, Mur.; — 3) r. biti komu, jemanden lieben, gern haben; radi smo si, vzhŠt., ogr.- C.; brat je sestram rad, vzhŠt.- C.; Oba (oča in mati) sta mi rada, Npes.-Vraz.
  95. ràd, adv. = dosti, Rez.- C.; — prim. rat.
  96. rádẹ, adv. gern, Rez.- C.
  97. radìč, -íča, m. die Wegwarte (cichorium intybus), C.; — prim. it. radicchio.
  98. radohǫ́tən, -tna, adj. freiwillig, C.
  99. radojẹ́dən, -dna, adj. gerne essend o. fressend, C.
  100. radojẹ́dnost, f. die Esslust, die Fresslust, C.

   16.901 17.001 17.101 17.201 17.301 17.401 17.501 17.601 17.701 17.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA