Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (17.301-17.400)

pȓst, m. 1) der Finger; srednji p., der Mittelfinger, Z.; = imenitni p., Cig.; = srčni p., C.; primazinčni p., der Goldfinger, V.-Cig.; = zakonski p., Cig.; kazalni p., der Zeigefinger, Cig.; prste si oblizniti, sich die Finger ablecken; na prste našteti, an den Fingern abzählen; na prste zažvižgati, durch die Finger pfeifen; na prste komu gledati, jemandem auf die Finger sehen; po prstih koga krcniti, jemandem auf die Finger klopfen; ako mu prst pomoliš, prime za vso roko, Cig.; tako je pohleven, da bi ga okoli prsta ovil, man könnte ihn um den Finger wickeln, Cig.; dva prsta širok, zwei Finger breit; — 2) die Zehe; po prstih hoditi; na prste komu stopiti.
pȓstəc, -stca, m. dem. prst; 1) das Fingerchen; — 2) prstci, die Weinrebenranken, Z.; — 3) morski p., neka školjka: die Meerdattel oder Steindattel (lithodomus dactylus), Erj. (Ž.); — 4) der Keulenschwamm (clavaria flava), SlGor.- C.; — babji p., der Fingerhut (digitalis ferruginea), Medv. (Rok.); rdeči babji p., der rothe Fingerhut, die Waldschelle (digitalis purpurea), Cig., M.; — pl. prst(e)ci, der Mauerpfeffer (sedum acre), C.; prstci dev. Marije, das Fingerkraut (potentilla), C.
2. pŕstenast, adj. fingerringähnlich, C.
prstníca, f. = pest, C.
pȓstnik, m. 1) der Überzug eines Fingers, der Fingerling, Cig.; — der Fingerhut, Dict., Jan., Vrtov. (Km. k.); — 2) das Manuale bei der Orgel, Cig., Nov.- C.
pȓš, m. der Käsestaub (von den Käsemilben), Cig., Nov.- C.
pŕša, f. der Staubregen, das Nebelreißen, C.
pŕšati, -ím, vb. impf. = pršeti, Cig., C., Gor.
pŕšavica, f. der Staubregen, Jan., C.
prščíca, f. neko prhko jabolko, C.; ( nam. prhčica).
pršìv, -íva, adj. 1) = pršljiv, Jan.; — 2) mürbe, C.; — 3) milbig, Jan.; — 4) voll Wurmmehl, Z.
pršljìv, -íva, adj. pršljivo vreme je, kadar iz megle prši, Fr.- C.
pr̀t, pŕta, m. 1) ein Stück Leinwand, Guts., Mur.- Cig., Jan., Mik.; — das Tischtuch, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — die Serviette, Dict., Mik.; — das Bettuch, Mur.- Cig., Mik.; — potni p., das Schweißtuch, C.; mrtvaški p., das Todtentuch, Cig., Jan.; — rožnati p., die Blumenmatte, C.; — 2) die Leinwand, Gor.; nekaj vatlov prta, Ravn. (Abc.).
pȓtəc, -tca, m. das Tüchel, C.
prtę̑n, adj. 1) leinen, bes. grobleinen, Mur., Cig., Jan., Gor., jvzhŠt.; prtene hlače, die Linnenhosen, Mur.; — 2) grob (= nicht fein): prtena kola, der Blockwagen, Cig.; prtena klobasa, die Reis-, Brei- oder Leberwurst, Gor., Celjska ok.- C.; prten modrijan, ein Quasigelehrter, Cig.
pȓtež, m. die Bürde, Nov.- C.
prtìč, -íča, m. das Tischtuch, das Tafeltuch, Cig., Jan., Rog.- Valj. (Rad), Zilj.- Jarn. (Rok.); ženske so se o dežju s prtiči ogrinjale, Pjk. (Črt.); božji p., das Corporale, Cig.; — die Serviette, Cig., Jan., DZ., C.; — = plahta, rjuha, das Bettuch, C.
prtína, f. = prt, f., die Bahn im Schnee, C., Valj. (Rad), BlKr.
1. pŕtiti, pȓtim, vb. impf. 1) heften: (das Vieh auf der Weide) anzubinden pflegen, Jarn.; — 2) p. se, eine Last auf den Rücken laden, Fr.- C.; p. se k čemu, sich zu etwas anschicken, C., Notr.; — sich abmühen, sich anstrengen, Cig., Jan., C., Lašče- Erj. (Torb.), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); s pesmijo se p., Glas.; jeziti in p. se, ohnmächtig zürnen, Cig., C.; — p. se kam = nerodno lesti, vleči se kam, BlKr.- Let.; — prtíti se, -ím se, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.).
2. pŕtiti, -im, vb. impf. die Bahn im Schnee brechen: sneg p., Cig., C., Dol.; gaz komu p., Levst. (Zb. sp.).
3. prtíti, -ím, vb. impf., ogr.- C., pogl. pretiti.
prúčica, f. dem. pruka; der Fußschemel, Cig., Jan., C.; der Knieschemel, C.
prúgəlj, -glja, m. der Prügel, C.; — leseni klin pri plugu, ki se imenuje drugod kurelj, Erj. (Torb.); — iz nem.
prúhtiti se, -im se, vb. impf. sich brüsten, sich batzig machen, Cig., Vod. (Izb. sp.), Tolm., Tržič ( Gor.); — prim. tirol.-nem. brachten = sich brüsten, C. (?).
prȗsəc, -sca, m. das Zelterpferd, C., Valj. (Rad).
prȗsnik, m., Cig., C., pogl. 2. prosnik 1).
prúštof, m. der Brustlatz, Cig.; die Weste, Jan., Kr., Tolm.; das Bauernröcklein, Notr.; — iz nem. Brusttuch, C.
prvákinja, f. die Erste, eine der Hervorragendsten, C.
prvakováti, -ȗjem, vb. impf. der Erste sein, zu den Ersten, den Hervorragendsten gehören, C., nk.; demant prvakuje med dragimi kameni, Erj. (Min.).
pȓvəc, -vca, m. 1) der Erste, Ravn., Vrt.; = prvak, V.-Cig.; prvec in poglavar, Glas.; — 2) der Erstgeborne, der Erstling, Mur., Cig., Jan., C.; — 3) der Jungfernschwarm, V.-Cig., Por., Levst. (Beč.); — 4) der Urbestandtheil, das Element, Jan.
prvẹ̑jši, adj. der frühere, ogr.- C.
pŕvẹnji, adj. der frühere, Hal.- C.; s prvenja, anfangs, ogr.- Mik.
pŕvẹnjski, adj. prvenjska krava, eine junge Kuh mit dem ersten Kalbe, Hal.- C.
prvẹ́nka, f. die Erstgeborne, ein weiblicher Erstling, Cig., C.
prvẹ́skinja, f. = prvesnica, C., Z.
prvẹ̑snica, f. ein Weib, das zum erstenmal geboren hat, Mur., V.-Cig.; eine Kuh mit dem ersten Kalbe, Cig., C., Nov., Dol.
pŕvẹšnji, adj. der frühere, der ursprüngliche, SlN., Nov.- C.; vprašaj prvešnje ("pèrvišne") žlahte, Dalm.; najprvešnji, der allererste, Rec.
prvíčanje, n. das erste Gastmahl bei der Braut nach der Hochzeit, C.
prvíči, m. pl. 1) die Erstlinge, C., Trub.; — 2) die Nachhochzeit, vzhŠt.- C.; prim. prvičje.
prvína, f. 1) das erste: prvina dneva, der Anfang des Tages, Ravn.- C.; jeli je prvina (= načetek, der Anbruch) sveta, tako je tudi vse testo sveto, Dalm.; die Erstlinge, Mur., Cig., Jan., Trub., Krelj; daj njemu od prvin vsega sadu, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) der Grundstoff, der Urstoff, das Element, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), nk.
prvı̑nski, adj. primitiv, Jan.; — prvinska šola, die Elementarschule, ogr.- C.; — prvinsko število, die Primzahl, Cig., Jan.
pȓvlje, adv. früher, eher, Jan., Mik., Trst. (Let.), Ščav., ogr.- C.; najprvlje, ogr.- C.
pȓvljenji, adj. der frühere, C.
pȓvlješi, adj. = prvlješnji, C.
pȓvlješnji, adj. der frühere, C.
pȓvnica, f. 1) die Prime im Brevier, C.; — 2) = prvesnica, Jan.; — 3) = prednost, die Vorhand, Jan.
pȓvọ, adv. zuvor, früher, Meg., Boh.; — eher, ogr.- C.; prvo nego, bevor, Jan., ogr.- C.
prvobítən, -tna, adj. ursprünglich, Ur-, Cig., Jan., C., Levst. ( LjZv.); prvobı̑tni svet, die Urwelt, prvobitno stanje, der Urzustand, Cig. (T.); originell: besede niso prvobitne, LjZv.
prvodóbən, -bna, adj. der ersten Zeitperiode angehörig, anfänglich, Nov.- C.
prvorazrę́dən, -dna, adj. zur ersten Classe gehörig, C., nk.
prvoroję́nčič, m. dem. prvorojenec, der Erstgeborne, Cig., Jan., Trub., Dalm., Fr.- C.
prvoroję̑nstvọ, n. das Recht der Erstgeburt, Mur., Cig., Slom.- C.; die Primogenitur, Cig., Jan.
prvosẹdováti, -ȗjem, vb. impf. den Vorsitz führen, präsidieren, Jan., Naprej- C.
prvoseljàn, -ána, m. = prvoselec, Cig., C.
prvọ̑st, f. der Primat, der Vorzug, C.
prvostǫ̑łnica, f. die Metropole, Nov.- C., Raič (Slov.).
prvostorję́nčič, m. das erstgeworfene Junge, Jap.- C.
prvotína, f. coll. die Erstlinge, Jan., ogr.- C.
prvováti, -ȗjem, vb. impf. der erste sein, Ravn.; K. je prvoval v vseh latinskih šolah, Navr. (Kop. sp.); den Vorrang haben, Nov.- C.; den Ton angeben, Jan.
pȓvstvọ, n. der Vorrang, der Primat, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Jap.- C.; die Suprematie, Cig. (T.).
psár, -rja, m. der Hundsknecht, Cig.; der Hundstreiber, C.
psíca, f. 1) die Hündin; — 2) = koza, die Schnitzbank, C.
psíčati, -ím, vb. impf. = sičati, zischen, Guts., Mur., Cig., M., C.
psı̑čək, -čka, m. dem. psič; 1) das Hündchen; — 2) eine Art Spinnrad (mit hohem Rade), C.
psíka, f. die Rainweide (ligustrum vulgare), Št.- C., Nkol.; (napačno: der Kornelbaum, C.); — prim. češ. psí trní (ligustrum).
psíkovəc, -vca, m. = psika, Št.- C.
psíkovina, f. = psika, C.; — tudi: der Kreuzdorn (rhamnus cathartica), M., C.
psína, f. 1) das Hundefleisch, Vrt.; — die Hundehaut, Cig.; — 2) hündische Bosheit, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — die Treulosigkeit, C.; die Hundsfötterei, vzhŠt.; p. mu gleda iz oči, Cig.; — 3) der Abfall beim Brecheln, Guts.- Cig.; — der gröbere Flachs, Kor.- C.; der Rupfen, Mur.
psínov, adj. psinovo platno, die gröbste Leinwand, C.
psonòg, -nǫ́ga, adj. hundsfüßig, C.
psọ̑st, f. die Beschimpfung, die Schmachrede, der Schimpf, Mur., Cig., Mik.; der Spott, ogr.- C.
psováti, psȗjem, vb. impf. beschimpfen, schmähen, lästern; njih veliko mene psuje, Dalm.; Boga p., Gott lästern, ogr.- C.
psǫ̑vnica, f. der Hundestall, C.
psúja, f. = psovanje, Mur.- Cig., C., ogr.- Let.
pšȃj, m. der Stampfklotz, der Stampfer, Jan., Raič ( Let.), Zora; der Pressstößel: s pšajem tropine v prešo tlačijo, jvzhŠt.; der Mörserstößel, C.; — prim. phati.
pšȇnar, -rja, m. 1) der Grützehändler, Cig., C.; — 2) mlinski kamen, ki proso lušči in tako pšeno dela, Kr.- Valj. (Rad).
pšenátən, -tna, adj. = ikrast (finnig): pšenatna svinja, C.
pšenčìv, -íva, adj. = ikrast, finnig: pšenčivo meso, C., Polj.
pšénək, -nka, m. 1) die Finne, C.; — 2) der Grus in den Bienenstöcken, V.-Cig.
pšeníca, f. der Weizen (triticum vulgare); p. resnica, der Bartweizen, Cig.; p. golica, der Glattweizen, Z.; zložena p., der Wunderweizen, Cig., C.; kravja p., der Kuhweizen (melampyrum), C.
pšeničevína, f. das Weizenstroh, C.
pšenı̑čka, f. dem. pšenica; 1) der liebe Weizen, Mur.; — 2) eine Art genießbarer Schwamm, C.; — neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
pšenı̑čnica, f. 1) das Weizenstroh; — 2) neka hruška, Ponikve, Šebrelje (Goriš.), v Brkinih- Erj. (Torb.); — neko jabolko, ki s pšenico dozoreva, C., Notr.; — eine Art kleine Frühpflaume, C.; — eine Art Schwamm, C.; — das Honiggras (holcus lanatus), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
pšenı̑čnik, m. 1) das Weizenbrot, Mur.; — 2) der Monat Juli, C.; — 3) (ječmen) p., die nackte, dem Weizen ähnliche Gerste, C., Z.
pšeníka, f. der Grieß, die Grütze, C.
pšenìv, -íva, adj. finnig, C., Koborid- Erj. (Torb.).
pšę̑nki, m. pl. die Finnen, (všenki) C., Nov.; (šenki) Cig.; — pogl. pšenek 1).
pšénọ, n. 1) das in der Stampfe von den Hülsen befreite Getreide: bes. die enthülsten Hirsekörner; kuhano pšeno je (prosena) kaša; — die Grütze, Mur., Cig., Jan.; — laško p., der Reis (oryza sativa), Cig., Tuš. (R.); — babje p., kleiner, feiner Hagel; babje p. gre, es gräupelt (rieselt); — 2) die Finne (im Schweinefleisch), Cig., C.; — 3) = šen, der Rothlauf, Mik. (Et.); (pšen V.-Cig.).
ptičę̑tina, f. das Vogelfleisch, ogr.- C.
ptíčica, f. dem. ptica; 1) das Vöglein; — 2) ivanjska p., neki metulj (somračnik): das Erdeichel-Widderchen oder der Blutfleck (zygaena filipendulae), Erj. (Ž.); — 3) das Maßliebchen (bellis perennis), Mur., C., vzhŠt.; — ptičice, der Rittersporn (delphinium), Št.- Cig.
ptíčina, f. = ptičevina 2), C., Dol.- Erj. (Torb.), Trumm.; črna p. ne pusti kmeta nikdar na cedilu, SlN.; rjava p., die Fischtraube, Trumm.
ptı̑čnica, f. 1) die Vogelhütte, der Vogelherd; — 2) = ptičnik, das Vogelhaus, Dict., C., Preš.; — 3) die Bergkirsche, Cig.
ptı̑čnik, m. 1) das Vogelhaus, Cig., Jan., M.; — priprava, s katero ptice love, Notr.; — 2) das Leinkraut (linaria), C.; — neka trta, SlGor.- Erj. (Torb.); der Wildbacher, Vošnjak (Umno kletarstvo).
ptı̑čnjak, m. 1) das Vogelhaus, C.; — 2) neka trta, Radgona- Erj. (Torb.); = ptičevina, die Vogeltraube, Trumm.
pùc, púca, m. der Abdecker, der Wasenmeister, vzhŠt.- Valj. (Rad), ogr.- C.
pȗca, f. = punca, Mur., C., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
púčav, adj. hohl, schwammig (von Rüben, Rettig), Jan., C., vzhŠt.; — nam. puhčav? prim. puhel.
pȗčka, f. die Wasenmeisterin, die Quacksalberin, SlGor.- C.; — prim. puc.
1. pȗh, m. 1) der Stoß eines Luftstromes, der Hauch; der hervorbrechende Dunst, Qualm, Geruch u. dgl.; p. od žerjavice, der Glutdampf, Cig.; kadar v koga trešči, omami ga puh, če ga strela ne ubije, M., Lašče- Erj. (Torb.); od hrvatskih prekupcev prekupljene prasce na Krasu pero, da izgube hrvatski "puh", Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); — der Luftschade (pri žitu: puh je vzel), Cig.; — 2) der Flaum, die Flaumfedern, Cig., Jan., C.; der Milchbart, Jan.; prvi puh osuje brado mladeniču, Erj. (Torb.); — die feine, herumfliegende Weberwolle, Z.; — der Flugbrand am Getreide, Cig.; — 3) die Schwärze der Finger, von frischen Nussschalen herrührend, Tolm.- Erj. (Torb.); = pl. puhi, Štrek.
pùh, interj. puh, puh! — tako se zovejo prasci, C.

16.801 16.901 17.001 17.101 17.201 17.301 17.401 17.501 17.601 17.701

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA