Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (1.701-1.800)

črnẹ̑lica, f. = črnavka, črnjavka 1), C.
1. črníca, f. 1) ime raznim živalim: črna koza, Erj. (Torb.); — kuna č., der Edelmarder, Svet. (Rok.); — čopasta, mala č., die Haubenente (anas fuligula), Cig.; — velika č., die See-Ente (anas fusca), Cig., Svet. (Rok.); — die Aesculapschlange (coluber Aesculapii), Štrek.; die Schwarznatter (coluber carbonarius), Erj. (Ž.); — der Dintenfisch (sepia), Jan., C., Erj. (Z.); — 2) ime raznemu sadju in rastlinam: črna podolgasta smokva, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — neka oljika, Rihenberk- Erj. (Torb.); — die Schwarzkirsche, Cig., Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), LjZv.; — = borovnica, die Schwarzbeere, die Heidelbeere (vaccinium myrtillus), Jan., Tuš. (R.), Poh.; — der Samenhanf, Cig., C.; kmet ve, da so dvojne konoplje, da jedna — imenuje jo črnico — rodi, Erj. (Izb. sp.); — das Frauenhaar, (asplenium trichomanes), C., M.; — 3) der Humus, die Dammerde, Cig. (T.), C.; — 4) eine dunkelfärbige Geschwulst, Kr.- Valj. (Rad); — 5) die Schwarzsucht, Cig.
črníčevje, n. der Schwarzbeerenstrauch, Cig., C.
črníka, f. 1) die Stecheiche (ilex aquifolium), Čres, Lošinj- Erj. (Torb.); — 2) = črnica, die Schwarzkirsche, C.; — 3) der Schwarzkümmel (nigella arvensis), Mik., Pohl. (Km.).
črnı̑łka, f. neka hruška, C.
črnı̑łnik, m. das Tintenfass, C., DZ., nk.; razbite steklenice črepinja je nadomeščevala črnilnik, Let.
črnílọ, n. 1) die Schwärze ( pos. die Schuhschwärze), Gor.; tiskarsko č., die Buchdruckerschwärze, Cig.; kitajsko č., die Tusch, Cig.; — 2) die schwarze Tinte, Habd., Pohl., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Dalm., ogr.- Valj. (Rad), nk.; — 3) das schwarze Pigment im Auge, Cig. (T.); — 4) die Schwarztraube, Kamnica (pri Mariboru)- Kres; — 5) = muža, čreta, C.
črnína, f. 1) das Schwarze; — 2) dunkelrother (schwarzer) Wein; — 3) Name verschiedener Rothweinreben; — 4) schwarze Kleidung, Trauerkleider, C.; vdove se zavijajo v črnino, SlN.
črnjȃva, f. 1) das Schwarze, C.; v uganki: Bela poljska planjava, Žito sama črnjava, Memo gre, Kdor ne ume (= pismo), Vod. (Pes.); — 2) das dunkle Kernholz, M., Polj., Ig.
črnjȃvək, -vka, m. neka ptica: = podgorelec, C.
črnjúh, m. ein schwarzer Mann ( zaničlj.), Danj.- Mik.; ein schmutziger Kerl, C.
črnobił, f., C., pogl. črna bil; išči pod: bil.
črnočȇłəc, -łca, m. grauer Würger (lanius minor), C.
črnǫ́ga, f. schwarze Sau, C., Z.
črnoglȃvka, f. 1) das Schwarzplättchen (sylvia atricapilla), Cig., Jan., C., Erj. (Ž.).
črnokȃłščina, f. neka trta, Ist.- C.
črnolı̑ska, f. das Schwarzplättchen (sylvia atricapilla), C.
črnošọ̑ləc, -lca, m. der Schwarzkünstler, der Zauberer, Cig., C.
črnovı̑dəc, -dca, m. der Schwarzseher, der Pessimist, C., Jan.
črnožółčən, -čna, adj. 1) schwarzgallig, M.; — gallsüchtig, C.; — 2) melancholisch, Cig.; stsl.
črnúgəlj, -glja, m. = črnogelj, C.
črnúha, ** f. der Schwarzkümmel (nigella arvensis), Cig., C., Tuš. (B.).
črpáti, -ȃm, vb. impf. schöpfen, Mur., Cig., Jan., Mik., Šol., Nov.; — pumpen, C.; schaufeln, C.; — prim. črepati.
čŕstəł, -stla, adj., Rib.- Mik., C., pogl. črstev.
čŕstviti, -im, vb. impf. stärken, C.; anfrischen, Cig.
čȓšje, n. coll. die Zapfen vom Nadelholz: smrekovo č., C.
1. čȓt, m. 1) das Rodeland, Tolm.- Erj. (Torb.); črte delati, C.; — 2) die Raingrenze zwischen zwei Bergäckern, Mariborska ok.- C.
2. čȓt, m. der Hass, die Anfeindung, die Feindschaft, Cig., Jan., M., ogr.- C.
črtáłən, -łna, adj. Reiß-: črtalno orodje, das Reißzeug, Zeichenrequisiten, Cig., C., Levst. (Močv.).
črtȃłnik, m. die Reißfeder, Cig.; der Schreibegriffel, C.
čŕtast, adj. 1) linienförmig, Cig.; — 2) quadrilliert, C.
črtẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) hassen, Zora, jvzhŠt.; — 2) črti se mi, es ist mir verhasst, es ekelt mich an, C.
črvȃd, f. das Gewürm, Cig., Jan., C.
črvína, f. 1) der Wurmstich, das Wurmloch, V.-Cig.; — 2) der Wurm: človek je ješča črvina, C.; — das Gewürm, Cig.
črvı̑nka, f. die Möhringie (Moehringia), C., Medv. (Rok.).
črvı̑včič, m. dem. črvivec, C.
črvı̑vəc, -vca, m. 1) wurmige Frucht, C.; — tudi psovka: kaj to srbi tebe, črvivec! SlN.; — 2) das Zigeunerkraut, das Bilsenkraut (hyoscyamus), Dict., Guts., Mur., Hip. (Orb.), C.
črvı̑vək, -vka, m. die wurmstichige Frucht: črvivki padajo z drevja, C.
črvíviti se, -ı̑vim se, vb. impf. wurmig, wurmstichig werden, Habd., C., Z.
črvížiti, -ı̑žim, vb. impf. kleinschrittig gehen wie ein Kind, C.
čubẹ́ti, -ím, vb. impf. hocken, C.; hram (župnikov) čubi v neki dniki, Raič ( Nkol.); — pogl. čobeti.
čúbiti se, -im se, vb. impf. = šobiti se, C., Z.
čȗč, m. magerer Käse aus saurer Milch, C., Bes., Tolm.; — iz furl., Štrek. (Let.).
čúčati, -ím, vb. impf. = kučati, C., Cig.; (čučeti, Prip.- Mik.).
1. čȗčək, -čka, m. dem. čuk; das Käuzchen, C.
čȗčika, f. die Henne, C.; — prim. čuča.
čúčniti, čȗčnem, vb. pf. niederhocken, Cig., C.
čùd, čúda, m. die Verwunderung, Cig., C.; vsi so velik čud zagnali, brachen in große Verwunderung aus, Ravn.
čȗd, f. das Naturell, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.); — prim. hs. ćud.
čudája, f., C., pogl. čudanja.
čudák, m. der Sonderling, ein barocker Mensch, Cig. (T.), C.; čudni čudaki — ti pesniki! LjZv.
čudánja, f. eine unsaubere Person, (čudaja) C.
čȗdba, f. die Verwunderung, C.
čúdən, -dna, adj. 1) wunderbar; čudno bitje; čudno lep, wunderschön; — wunderlich, seltsam; čuden človek, ein sonderbarer Patron; čudno se mi zdi; čudna se mu je godila; čudna je ta, das ist eine sonderbare Geschichte; — 2) garstig, abscheulich, Mur., C.
čudežljìv, -íva, adj. wunderbar, C., Guts. (Res.).
čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda ( gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.- Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.- C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.- Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.
čudovı̑tost, f. die Wunderbarkeit; die Wundersache, Bes.- C.
čȗflja, f. = čoplja, C.
čȗh, m. der Geruch, Jan.; — der Gestank, der Modergeruch, Rez.- C.; — prim. 2. čuhati, hs. ćuh, der Hauch.
1. čȗhati, čȗham, vb. impf. 1) spüren, Dol., Jan.; — 2) ahnen, C.; — prim. čuti.
1. čúhniti, čȗhnem, vb. pf. beim Schmoren eingehen, Cig.; — nachgeben: zob čuhne, der Zahnschmerz gibt nach, Fr.- C.
2. čúhniti, čȗhnem, vb. pf. 1) einen üblen Geruch, einen Modergeruch von sich geben, C., Rez.- C.; meso čuhne, Z.; — prim. 2. čohniti.
čúja, f. das Wachen, C.
čújən, -jna, adj. 1) wachsam, Jan.; — 2) feinhörig: čujno uho, C.; čujen sluh, feines Gehör, SlN.
čujénje, n. 1) das Hören, C.; — 2) das Wachen, Pok.- Valj. (Rad).
čújnost, f. die Wachsamkeit, C.
čúla, f. 1) razklan parobek, kos parobka, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) der Tölpel, C.
čúlọ, n. das Gehörorgan, Cig. (T.); das Gehör, C.
čumẹ́ti, -ím, vb. impf. im Halbschlaf liegen, Z.; čumela sem in imela čudne sanje, Bes.; — tiho in mirno ležati, n. pr. bolnik čumi, Soška dol.- Erj. (Torb.); kauern, SlGor.- C.
čúnja, f. das Schwein, C.
čȗnjək, -njka, m. schwarzes männliches Schwein, C.
čȗnjka, f. dem. čunja, C.
čúnjoga, f. weibliches Schwein, C.
čȗnka, f. 1) das Schweinchen, C., Št.; — 2) der Tintenklecks, C.; — prim. čunjka.
čȗp, m., C., pogl. čop.
čúra, ** f. 1) = kura, C.; die Henne, Kr.- Valj. (Rad); — 2) der giftige Lerchenschwamm, V.-Cig.
čȗrək, -rka, m. 1) = čirič, C.; — 2) der Schwarzkümmel (nigella arvensis), Cig.; — prim. ščurek.
čúrən, -rna, m. = muren, C.; — prim. čurek.
čȗrika, f. = kurica, C.
čȗrka, f. = čurika, kurica, C., Z.
čȗt, m. der (äußere) Sinn, das Empfindungsvermögen, Guts., Jarn., Mur., Jan., Cig. (T.), Mik.; čut, občna zmožnost čutiti, Lampe (D.); znanje o najznamenitejšem čutu in čutilu (Sinn und Sinnesorgan), Žnid.; topih čutov, grobsinnig, Cig.; životni č., der Vitalsinn, Erj. (Som.); — = čuvstvo, der innere Sinn, das Gefühl, Cig., Jan.; rahli čut, das Zartgefühl, Cig.; — die Neigung, der Sinn für etwas, C.; č. imeti ali čuta ne imeti za kako reč, nk.
čȗtək, -tka, m. = občutek, die Empfindung, das Gefühl, Mur., C.
1. čútje, n. 1) das Hören, C., M.; — 2) das Wachen, Cig., C.; čutje in post, Cv.
čutljìv, -íva, adj. 1) empfindsam, empfindlich, feinsinnig, Mur., Jan., Cig.; — gefühlvoll, Jan.; — 2) = 1. čuten 3), Cig., Jan., C.
čuvȃjkinja, f. = čuvajka, C.
čuvár, -rja, m. der Hüter, der Wächter, Cig., Jan., ogr.- C.; grajski č., LjZv.
čuvȃrka, f. = čuvarica, C.
čuvénje, n. das Wachen, C.; s svojim čuvenjem dodelal bode svoje delo, Rog.- Valj. (Rad).
čuvíkati, -čem, -kam, vb. impf. schreien wie die Eule, Cig., C.; — prim. čovinkati.
čvȃnj, m. der Säufer, C.; — prim. stsl. čvanъ, der Krug.
čvánja, f. die Säuferin, C.
čvenkáti, -ȃm, vb. impf. = čvekati, Z., C.
čvòr, čvóra, m. der Knorren, Cig., C.; — hs.
1. čvŕkniti, čvȓknem, vb. pf. aufkreischen, C.; mucksen, C.; — prim. 1. cvrkniti in čmrkniti.
2. čvŕkniti, čvȓknem, vb. pf. ansengen, zusammenschrumpfen machen; čvrknjeni lasje, čvrknjeno listje, C., — pogl. 2. cvrkniti.
čvrlínkati, -am, vb. impf. zwitschern, C., Z.
1. dà, I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da ( nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo ( nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); ( prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.- Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.- Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.- Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.
2. dà, interj. (za imperativom) doch, denn: beži da! pojdi da! delaj da! vzhŠt., ogr.- C.; Prekrižaj da mati dete, Npes.-Vraz; — prim. daj (pod: dati) in dej (pod: deti), der.
dȃčnik, m. der Steuereinnehmer, C.
dajȃtəv, -tve, f. das Geben, Jan.; dajatve in oprave, Leistungen, DZ.; — die Giebigkeit, Nov.- C., ZgD.

1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA