Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (1.601-1.700)

čǫ́ga, f. 1) der Streif, der Fleck, C.; stena ima čoge, Z.; — 2) eine gefleckte Kuh, C.
čǫ́gast, adj. gefleckt, gestreift, C., Cig.; getigert: čogast vol, Št.; — blatternarbig, C.
čǫ́gati, čǫ̑gam, vb. impf. beflecken, beschmieren, C., Z.
čǫ́gəlj, -glja, m. gefleckter Ochs, C.
2. čǫ́ha, f. 1) eine junge Kuh, M., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Sau, C.; — prim. 1. čohati. (?)
1. čǫ́hati, -am, vb. impf. 1) kratzen; Kmet klobuk drži, Glavo čoha si, Danj. (Posv. p.); č. se, sich kratzen, sich scheuern: krava se ob deblu čoha, C.; kaj bi se čohal, kjer me ne srbi? C.; — 2) striegeln: konja č., Vod. (Izb. sp.); krovci streho čohajo, die Strohdecker kämmen das (fertige) Dach aus, Cig.; — prim. 1. čehati.
čǫ̑hlja, f. 1) die Patsche der Strohdecker, V.-Cig.; — 2) der Striegel, Nov.; — 3) ženska, katera se zmeraj čoha, C.
čohljáti, -ȃm, vb. impf. sanft kratzen, scheuern, streicheln, ogr.- C.
1. čǫ́hniti, čǫ̑hnem, vb. pf. 1) kratzen, scheuern, C., Z.; — 2) einen Streich, einen Schlag versetzen: le čohni ga! vzhŠt.- C.; — prim. čehniti, česniti.
2. čǫ́hniti, čǫ̑hnem, vb. impf., C.; mrlič že čohne, Ravn.; pogl. 2. čuhniti.
čòk, čóka, m. 1) der Klotz, Cig., Jan., Notr.; iz grdega, grčastega čoka silno lep kip storiti, Jsvkr.; — kos debla, ki se na žago dene, der Sägeklotz, Svet. (Rok.), Notr.; — der Klotz, auf dem Holz gehackt wird, Notr.; dicker Pflock, Cig., Jan., C.; stoji kakor č., Cig.; — 2) der Rumpf, Mur., Met.; — 3) untersetzter, plumper Mensch, Cig., Jan., M.; — prim. it. ciocco, der Klotz, C.
čókəlj, -klja, m. der Finger (šalivo ali zaničljivo), C.; — prim. čok.
čǫ̑klja, f. = čonklja, C.
čokljàt, -áta, adj. = čokat, Cig., C., Nov.
čǫ̑kljav, adj. = čonkljav, C.
čȏłn, m. 1) der Kahn; = ladja: razbijaš čolnove na morju, Trub.; — 2) die Mulde, großer Trog ( z. B. zum Abhaaren der Schweine, zur Bereitung des Mörtels u. dgl.) vzhŠt.- C.; — 3) das Weberschiffchen, C.
čǫ́nkast, adj. knorrig, ogr.- C.
čǫ́nkav, adj. = čonkljav, ogr.- C.
čǫ́nkəlj, -klja, m. 1) dürrer Ast am Baume, Rez.- C., ogr.- C.; — 2) der Fußknöchel, C.; — das Glied, ogr.- M.; — prim. it. cionco, verstümmelt, C.
čǫ̑nklja, f. ein verstümmeltes Glied, C.
čǫ́nkljav, adj. verstümmelt, ogr.- M., C.
čǫ̑nta, f. der Knochen, vzhŠt., ogr.- C.; — iz madž.
čontíka, f. das Beinholz (ligustrum vulgare), C.; — prim. kostenika.
čǫ̑parica, f. 1) die Haubenmeise (parus cristatus), C.; — 2) die Haarbüschelraupe, Cig.
čopatíca, f. die Schopfmeise (parus cristatus), SlGradec- C.
čopìč, -íča, m. 1) das Büschelchen, Jan.; — der Pinsel, Cig., Jan., C., Nov., nk.; — 2) morski č., neki črv, der Meerpinsel (sabella), Erj. (Z.).
čopı̑čar, -rja, m. der Pinselmacher, C.
čopíriti se, -ı̑rim se, vb. impf., C., pogl. čepiriti se, šopiriti se.
čǫ̑plja, f. die Schopfhenne, Jan., C.
čoprȗn, m. der Schopf, die Schopfhaare, Hal.- C.
čǫ́ravec, -vca, m. langsamer Mensch, C.
čǫ̑rba, f. 1) schlechte, dünne Suppe oder Brühe; to je prava čorba! — das Gepantsch, SlGor.; der Kaffeesatz: kavo pijo s čorbo vred, Bes.; — 2) die Jauche, Luče ( Št.), Lašče- Erj. (Torb.); — 3) smetljivo zrnje, premek, Rib.- M.; — 4) psovka: dumme Person, Mur., C.; — iz tur., Mik. (Et.).
čǫ̑rbati, -am, vb. impf. saufen, C.
čóša, f. ein schlampiges Weib, C.; — prim. avstr.-nem. die Zasche, C.
čǫ̑t, m. šepast človek, M., C.; — iz it. ciotto.
čǫ́tast, adj. = šepast, hinkend, M., C., Nov., Notr.; — prim. čot.
čotáti, -ȃm, vb. impf. = šepati, hinkend gehen, Cig., C., Vrtov., SlN.; — prim. čot.
čovík, m. der Kauz, C., Z.; — prim. skovik.
črčáti, -ím, vb. impf. 1) zirpen, Mur., Cig.; kobilice črčijo, Glas.; zwitschern, Cig., Krn- Erj. (Torb.); vesne črčijo, kadar po noči gredo, ali kakor drugi pravijo, hreščijo, Krn- Erj. (Torb.); z veseljem črčijo otroci v učilnico, SlN.; schrillen, Jan.; — 2) prasseln, Cig.; — 3) rieseln (wie z. B. wenn der Same aus den Kapseln fällt), C.; — prim. cvrčati.
črčȃvka, f. = sodra, babje pšeno, ogr.- C.; — prim. črčati 3).
črẹ́da, f. 1) die Herde; č. ovac, volov; — 2) die Ordnung, die Reihenfolge: v času njega črede, Trub.; zdaj pride nanj čreda, C., Koborid- Erj. (Torb.); danes je moja čreda, heute ist die Reihe an mir, Fr.- C.; po čredi, nach der Reihe, Rib.- M.; vsi boste po čredi dobili, BlKr.
črẹ́diti, črẹ̑dim, vb. impf. ordnen, reihen, ogr.- C.; — č. se, abwechseln, einander ablösen, nach der Reihe etwas thun, Cig., C., DZ., Glas., BlKr., Hal., ogr.- Raič ( Nkol.); v pesmih se č., ogr.- C.
črẹ̑doma, adv. 1) herdenweise, M.; — 2) abwechselnd, C., M., DZ.; vsak drug dan, čredoma, zdaj zjutraj, zdaj popoludne, Levst. (Pril.); — reihenweise, Cig.
črẹ̑domašnji, adj. periodisch, C.
črę̑mha, f. = čremsa, Jarn.; — divja č. = kostenika, dremoles, C.
črę̑msa, f. die Aal- oder Traubenkirsche (prunus padus), C.; — pasja č. = krhlíka, C.
črẹ̑n, m. das Heft (eines Messers, einer Gabel etc.), der Stiel, C.
črẹpáča, f. = črepaha, C.
črepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. tönen, wie ein gesprungener Topf, C., Trst. (Let.).
črepínjevəc, -vca, m. die Schädelstätte, Mur., C.
črẹ̑pkati, -am, vb. impf. = črepetati, M., C.
črẹ́pniti, črẹ̑pnem, vb. pf. ein Scherbengeräusch von sich geben: pisker je črepnil, C.
črẹ̑pnja, f. = črepina 1), Cig., C.; — der Tiegel, ogr.- C.; prstena, skledi podobna posoda, pod katero se navadno peče pogača, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
črẹpnję̑n, adj. = lončen, ogr.- M., C.
črẹpǫ̑n, m. großer Topf, C., Z.
črẹpotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = črepetati, C., M.
črẹpǫ̑vje, n. Scherben; altes Geschirr, C.
črẹ́slati, črẹ̑slam, vb. impf. 1) abrinden, Z.; — 2) schlagen, streichen, Z.; — 3) strafen, tadeln, C.
črẹsleníca, f. 1) die Lohbrühe, Cig., C., Vrt.
črẹšnják, m. črešnjam podoben fižol, C.
črẹšnjaríca, f. neka breskev: die Kirschenpfirsich, C.
črẹ́šnjevəc, -vca, m. 1) der Ort, wo sich Kirschbäume befinden, C.; — 2) ein Kirschenholzstamm, Mik.; — 3) der Kirschbrantwein, Cig., M.; — der Kirschwein, Mur.; — 4) der Buchfink (fringilla caelebs), Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; — 5) črešnjam podoben fižol, Kr.- M., Valj. (Rad), LjZv.
črẹ́šnjevka, f. 1) die Kirschenfliege (tripeta cerasi), Erj. (Z.); — 2) neki fižol, C.
črẹ̑t, m. = čreta, C., Mik.
črẹ́ta, f. ein morastiger Ort, der Ried, C., Št.; V čreti mrzla voda 'zvira, Npes.-Vraz.
črẹtína, f. = čreta, C.
črẹ̑tnik, m. = čreta, C.
črẹvàt, -áta, adj. dickbäuchig, C.; — črevata, schwanger, C.
črẹ̑vce, n. 1) dem. črevo, Cig.; tudi: črẹvcè, Valj. (Rad); — 2) kurja črevca, die Sternmiere (stellaria media), C.
črẹ̑včič, m. = kurja črevca, C.
črẹ̑vəc, -vca, m. = kurja črevca, C., M., Josch, SlGor.
črẹvọ̑, -ę̑sa, n. 1) der Darm; debelo č., der Dickdarm, slepo č., der Blinddarm, tenko č., der Dünndarm, tešče č. (lačno č., Cig. [T.]), der Leerdarm, vito č., der Krummdarm, Erj. (Som.); pl. črẹ́va, die Gedärme; — 2) der Unterleib, der Bauch, Jan., ogr.- C.; črevo me boli, ich habe Leibweh, Jan.
črẹ̀z, * I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.- Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.- Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija- Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn- Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.
črẹzdánji, adj. den Tag über stattfindend, C.
črẹzmọ̑rski, adj. transmarin, Cig., C.
črẹznavádən, -dna, adj. außerordentlich, C., M.; čreznavadna olepšava cerkve, Cv.
črẹznẹ̑močnost, f. das Uebermaß, C.; — č. v jedi in pijači, Fraß und Völlerei, C.; (čreznemčnost, Mur.).
črẹzrȃmnica, f. der Trag-, der Achselgurt, C., Z.
črgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern, C.
črgòt, -óta, m. etwas Gekritzeltes, die Kritzelei, C.
črgotáriti, -ȃrim, vb. impf. = črgotati, C.
črgǫ́tati, -ǫ́tam, vb. impf. kritzeln, C., Zora; — prim. črčkati.
črgotíga, f. = črgot, C.; kvake in črgotige, Kremp. ( Let. 1878. III. 79.).
čr̀h, čŕha, m. = črha, V.-Cig., Jan., C.
čŕha, f. der Muck, der Muckser, Jan., C.; kar črhe ji ne odgovori, Ravn.- Mik.
čȓknja, f. = črka, C.; — = vejica, der Beistrich, Mur.
črkolı̑vəc, -vca, m. der Schriftgießer, Cig., Jan., C., nk.
črlję̑nəc, -nca, m. 1) die Schamröthe: črljenec me oblije, C.; — 2) die Zwiebel, Habd., Cig.; črlę́nəc, Valj. (Rad).
črljenẹ́ti, -ím, vb. impf. roth werden, kajk.- C.
črlję̑nka, f. schwarzer Nachtschatten (solanum nigrum), Cig., C.; hostna č., die Zaunrübe (bryonia dioica), Cig., ogr.- C.
čȓm, m. 1) eine brandige Entzündung: der Karbunkel, der Anthrax, Cig., Jan., DZ.; č. v prstu, der Fingerwurm, Mur., Št.; ledni (ritnikov) č., das Rückenblut (eine Form des Anthrax), Bleiw.- Cig.; — = vranični prisad, der Milzbrand, Cig., Jan., Nov.; — das Rankkorn (eine Krankheit der Schweine), Cig.; — 2) mošt je v črmu, der Most ist bei der ersten Gährung in der Schwärze, Mur., C.
črmelíka, f. der Hundswürger (cynanchum), C., Medv. (Rok.).
črmlják, m. der Eierdotter, Meg., Cig., Rib.- Mik., Mariborska ok.- C.; beljak okoli črmljaka, Dalm.
črmljèn, adj. = črlen, C.
črmnẹ̀ł, -ẹ̑la, adj. roth, (črnel, črnjel), Zilj.- Jarn. (Rok.), Rez.- C.; Moja ličica so bleda, Tvoja pa črnela ( nam. črmnela), Npes.-Schein.
črmnẹ̑łka, f. 1) = rdečerepka, podgorelec, der Gartenrothschwanz (sylvia phoenicurus), (črnelka) C.; — 2) neko jabolko, (črnelka) Šebrelje- Erj. (Torb.); — neka hruška, (črnelka) Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.).
črmožljìv, -íva, adj. schwermüthig, hypochondrisch, ogr.- C.; — morda nam. čemernežljiv; prim. čemerljiv.
čȓn, m. 1) = oteklina, bula, BlKr., DSv.; — 2) der Getreidebrand: Cig.; — = smod, die Traubensenge, vzhŠt.- C.; — prim. črm.
čŕna, f. Name einer schwarzen Kuh ( C.) oder Ziege, Erj. (Torb.).
čȓnəc, -nca, m. 1) ein Schwarzer: der Mohr, der Neger, Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) das Schwarzbrot, C.; — 3) der Brand am Getreide, Guts., Cig.; — 4) die Schwärze des jungen gährenden Weines, jvzhŠt.; — 5) die Stecheiche (ilex aquifolium), C.; — 6) neka trta, C.

1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA