Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (1.501-1.600)

  1. češlják, m. die Weberkarde, C.
  2. češljíga, f. eine Art Distel, Habd.- Mik., C.
  3. češmíga, f. = češmin, C.
  4. češnják, m. 1) der Zahn ( zaničlj.), M., C.; — 2) = česnik, česen, C., kajk.- Valj. (Rad).
  5. četı̑rstvọ, n. die Vierzahl, C.
  6. četrták, m. 1) der Hammel oder Ochs im vierten Jahre, C.; — 2) ein Ganzes, das aus vier Einheiten besteht, der Vierling, Cig.; das Vierkreuzerstück, Notr.
  7. četŕtən, -tna, adj. Viertel-, Cig.; č. les, aus Viertelstammstücken bestehendes Holz, Notr.; četrtni oblastnik, der Vierfürst (tetrarcha), V.-Cig., C.
  8. četvę̑rčək, -čka, m. der Vierling: četverčki, Vierlinge, Mur., Cig., C.
  9. čətvę̑rčič, m. 1) = četverček, C.; — 2) na č. (čveterčič) stati, auf allen vieren stehen, Dol.
  10. četvę̑rəc, -rca, m. das Tetraeder, Cig. (T.), C.
  11. četvę̑rək, -rka, m. 1) etwas Vierfaches, z. B. vierdrähtiger Zwirn, Mur.; — 2) das Quartformat, C.
  12. četvę̑rica, f. eine Zahl von vier Personen oder Sachen: č. konj, Habd., Cig., nk.; na vrtu je sedela četverica srečnih ljudi, Str.; — po četverici hoditi, auf allen vieren gehen, Mur., Cig., Met., Lašče- Erj. (Torb.); po četvericah, C.; — die Quaterne ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  13. četvę́riti, -ę̑rim, vb. impf. 1) mit einem Viergespann fahren, ackern u. dgl., Jarn., V.-Cig., C., Bes.; — 2) mit einem Zweigespann Vorspann leisten: šel je četverit, Skrilje, Lašče- Erj. (Torb.), Notr., BlKr.; — 3) viertheilen, Z., SlN.
  14. četvę̑rka, f. 1) der Vierer, die Vier, Mur., Cig., Jan., Met.; — 2) das Quartformat, Cig., Jan., nk.; — 3) die Quadrille, C.
  15. četverocẹ̀p, -cẹ́pa, m. der Zwillich, C.
  16. čevkáč, m. der Schwätzer, ogr.- C.
  17. čę̑vkati, -am, vb. impf. belfern, kläffen, Habd., Cig., Jan., C.; — plaudern, schwätzen, M.; — prim. ščevkati.
  18. čevketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) zwitschern, ogr.- C.; — 2) plaudern, schwatzen, ogr.- C.
  19. čevketljìv, -íva, adj. schwatzhaft, plauderhaft, ogr.- M., C.
  20. čežána, f. weich gedünstetes oder gekochtes Obst, das Obstmus, Cig., Jan., M., Gor.; der Zwetschkenpfeffer, Kor.- Jarn. ( Kres III. 474.); jabolčni krhlji s fižolom skupaj skuhani, Polj.; — prim. bav. ziseindl, eine Art Gericht, C. (?)
  21. čežánja, f. = čežana, zapŠt.- C.; — tudi pl. čežanje, gekochtes Dörrobst, zapŠt.- C.
  22. čežı̑n, m. das Glöcklein, Kor.- Trst. (Let.); das Messglöcklein, Gor.- Cig., C.
  23. čì, conj. = če C., vzhŠt.; (pomni: či, vprašalna besedica, Rez.- Baud.; či si tam bil? Mik. (V. Gr. IV. 168.); — ga či poznam, kenne ihn wohl besser, Mik. (V. Gr. IV. 159.)).
  24. čı̑čək, -čka, m. = čičerka, Cig., C., jvzhŠt.; (= grah, Račje [ vzhŠt.]).
  25. čida, pron. interr. et rel. indecl. wessen? dessen, deren: čida žena? ogr.- C.; od sina si venčana, čida mati bila si, ogr.- C.; — prim. čiga.
  26. čidən, -dna, pron. poss. = čigav, ogr.- M., C.
  27. 1. číga, f. die Lauer: na čigo iti, na čigi biti, Rez.- C.; — prim. čigati.
  28. 2. číga, f. 1) die Winde (um Lasten in die Höhe zu ziehen), Habd., C., Valj. (Rad); studenec na čigo, der Ziehbrunnen, vzhŠt.; — = škripec, die Ziehrolle, C.; — 2) der Kreisel, Habd., Trst. (Let.); — 3) die Schnecke, C.; — iz madž. csiga, C.
  29. čígati, -am, vb. impf. lauern, aufpassen: na koga č., Rez.- C.; — prim. češ. čihati, lauern.
  30. čígav, adj. der gerne späht, lauert, Rez.- C.
  31. čígavəc, -vca, m. der Lauerer, der Spion, Rez.- C.
  32. čígər, -gra, m. der Tresterwein, C., Valj. (Rad); — prim. madž. csiger.
  33. čígice, f. pl. die Flaschenzüge der Weber, C.; — prim. 2. čiga.
  34. číherən, -rna, adj. ves čiheren, aller insgesammt: vse čiherno, Dict.; luna vsa čiherna je postala kakor kri, Kast.; v le-teh dveh zapovedih visi vsa čiherna postava, Schönl.; damo na znanje vsem čihernim — stanovom, Razglas iz l. 1781; misliš, da bom vse čiherno jaz sam storil? BlKr.; vsi čiherni jeziki, Cv.; — tudi: ves čiherno: ves čiherno dolg, die ganze Schuld, Schönl.; vsi čiherno grešniki, Jsvkr.; ves čiherno moker, C.; — brez "ves": čiherno zdrav, C.; — iz čitkaterni, čihterni, čiherni, Levst. (Rok.); prim. čitav, Mik. (V. Gr. I. 323.).
  35. číhrtnọ, adv. = čiherno, Fr.- C.; — prim. čiheren.
  36. čı̑j, pron. poss. = čigav, Št.- Cig., C.
  37. číjən, -jna, adj. = čij, C.
  38. 1. čı̑k, m. der Ochs (v otročjem govoru, in kadar se kliče), C.
  39. 2. čı̑k, m. 1) der Cigarrenrest; — 2) die letzte Prise Schnupftabak in der Dose, Hal.- C.
  40. 1. čı̑ka, f. die Kuh (v otročjem govoru in kadar se kliče), C.
  41. čı̑kəc, -kca, m. dem. čik, das Oechslein, C.
  42. číł, číla, adj. 1) ausgerastet, Rib.- Mik.; — munter, frisch: čili konji; (o človeku) čil in krepak, Zv.; regsam, Cig. (T.); — 2) rüstig, gesund, stark; čilo zrno, gehaltvoller Kern, C.; čila moka, das Kernmehl, das Auszugsmehl, Dol.- Cig., DZ.; na čilo mleti, fein mahlen, Z.
  43. čı̑mžati, -am, vb. impf. 1) beizen, Cig., M.; — č. (činžati) kako reč, mit einer Sache nicht fertig werden, Gor.; — 2) zehren, č. se, abzehren, mager werden, (činžati) Jan., Fr.- C.; č. se, verwesen, hinschwinden, Polj.; — 3) intr. = č. se, an Kräften abnehmen: vedno je čimžal, da je umrl, Lašče- Levst. (Rok.).
  44. čin, interj. čin čin! = cin, cin! C.
  45. činı̑telj, m. 1) der Thäter, Mur., C.; der Ausüber: č. pravde, C., ogr.- Let.; — 2) der Factor ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); prvi č., der Primfactor, Cig. (T.); — pren. važen činitelj v javnem življenju, nk.
  46. čínjenje, n. 1) das Reitern (des Getreides), C., Št.- Dol.; — 2) das Thun, die Handlung, Habd., C.; delo božje in činjenje spoznavati, ogr.- Valj. (Rad).
  47. činǫ́vnik, m. = uradnik, C., nk.; — rus.
  48. čı̑pək, -pka, m. die Franse, C.; — čipki = čipke, die Spitzen (an den Kleidern), ogr.- C.; — prim. čipke.
  49. čı̑pke, f. pl. die Spitzen (am Kleide), Nov.- C., Cig., nk.; — hs.
  50. čı̑r, m. das Geschwür, Jan., C., Bes.
  51. čirȃj, m. = čir, Meg., Mik., Jan., C.; zlatožilni čiraji, die Goldaderknoten (Hämorrhoidalknoten), C.; — die Hitzblatter (majhno ulje, ki nema nič vršiča), Notr.- Erj. (Torb.).
  52. čirìč, -íča, m. die Weingrille (decanthus pellucens), C., Mik. (Et.); — prim. ščurek, Mik. (Et.).
  53. číriti, -im, vb. impf. zirpen, C.
  54. čirják, m. = čir, čiraj, Meg., Mik., Jan., C.
  55. čislák, m. der Rosenkranz, C.
  56. číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum ( rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) ( hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.- C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.- M.
  57. čìst, čísta, adj. rein; čista posoda; čist papir, unbeschriebenes Papier; nebo je čisto, kakor ribje oko; čist zrak; čisti veter, der Nordwind, C.; rein, ohne Beimischung; čisto zlato; čisto vino, klarer Wein; čista juha, klare Suppe; čist glas, reine, klare Stimme; — čisti dobiček, der Reingewinn; na čisto prepisati, rein abschreiben; na čisto dejati, richtigstellen, feststellen, constatieren, DZ.; v čisto dejan, liquid, DZ.; — rein, unbefleckt, makellos; čista devica; čista vest; greha čist, frei von Sünde, Cig., Npes.-K.; — v čisto, gänzlich: v čisto pomesti, Kr.; v čisto obirati kmete, LjZv.; toča je polje v čisto stolkla, LjZv.; do čistega (do čista, Jan.); gänzlich, ganz und gar; — čisto, ganz, völlig: čisto nič, ganz und gar nichts; čisto nedolžen, ganz unschuldig; čisto nov, čisto sam; — compar. poleg: čistejši tudi: čišči, Levst. (Sl. Spr.), LjZv.
  58. čisták, m. der Augentrost (euphrasia officinalis), C.
  59. čistánjək, -njka, m. trockene Fläche in einem Moore, C.
  60. 1. čı̑stəc, * -tca, m. 1) na čistec priti, ins Klare kommen, C., Valj. (Rad); na čistec dognati, ins Reine bringen, SlN.; — 2) ( stsl.) = kositer (Zinn), C., DZ.
  61. 2. čı̑stəc, -tca, m. die Rossnessel (stachys), Cig., ( hs.); — der Feldsalbei (salvia pratensis), C.; — prim. lat. cistus, nem. Ziest, Mik. (Et.).
  62. čistílọ, n. das Reinigungsmittel, Mur., Cig., Jan.; das Klärungsmittel, Cig., Nov.; = dristilo, das Purgiermittel, das Abführmittel, Cig., Jan., C.; rabiti čistila, ZgD.
  63. čistína, f. 1) die Reinheit, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Feingehalt eines Metalls, Cig. (T.); č. zlatnine, DZ.; č. novcev, Cel. (Ar.); — 3) feinstes Garn, C.; feinste Leinwand, C.; — 4) ein leerer Platz, eine Lichtung im Walde, C.; — na čistini, auf einem Platze mit freier Aussicht, vzhŠt.
  64. čistı̑nje, n. eine Lichtung im Walde, C.
  65. čistı̑nski, adj. 1) den Feingehalt der Metalle betreffend: čistinski punci, DZ.; — 2) aus feinstem Garn: čistinsko platno, C.
  66. čístiti, čı̑stim, vb. impf. 1) reinigen; zrnje čistiti; klären: vino čistiti; vino se čisti, der Wein klärt sich; č. rudo, das Erz schlemmen, Z.; č. zlato, srebro, feinen, Cig. (T.); jezik č., die Sprache reinigen, purificieren, Cig. (T.); — abführen, laxieren, Cig.; — gozd č., den Wald lichten, C.; — 2) = skopiti, Rez.- Baud.
  67. čistóba, f. die Reinheit, C.
  68. čistǫ̑ča, f. die Reinheit, Jan., C., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  69. čı̑stoma, adv. ganz, Bes.- C.
  70. čistvína, f. eine lichte Stelle im Walde, C.; eine waldfreie Fläche, C.
  71. čı̑v, pron. poss., Št.- C., pogl. čij.
  72. čivketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = čivkati, vzhŠt.- C.
  73. člẹ̑nək, -nka, m. 1) das Gelenk; členke si izviniti, Jurč.; — der Knöchel (an Händen und Füßen), Cig., Jan., C.; — knöchelähnlicher Auswuchs an Bäumen, C.; — 2) der Artikel, der Paragraph, der Punkt, Cig.; č. za členkom, punktweise, Cig.; das Glied ( math.), Cig. (T.); — die Partikel ( gramm.), Jan.; tudi člẹnə̀k, -nkà, Škrab. (Cv.).
  74. člẹ́ti, člím, (člẹ̑jem, Guts.), vb. impf. 1) sich sehnen, lüstern sein, Cig., Poh.- C.; David je po vodi člel, Guts.; — 2) čli se mi po čem, es gelüstet mich nach einer Sache, Cig.; — prim. želeti. (?)
  75. človẹ́čji, adj. = človeški, Mur., Cig., Jan., C.
  76. človẹ̑čnik, m. = človečjak, C.
  77. človẹ́čnost, f. die Menschlichkeit, die Humanität, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  78. človẹkojẹ̑dəc, -dca, m. der Menschenfresser, C., Bes.
  79. človẹkomǫ̑rəc, -rca, m. der Menschenmörder, Slom.- C.
  80. čmę̑la, f., Dalm. (Reg.), vzhŠt.- C., pogl. čebela.
  81. čmẹ́r, m., C., Z., pogl. čemer.
  82. čmẹ́ti, čmí, vb. impf. = ščemeti, Mur., C., Mik.
  83. čmíga, f. 1) ein plärrendes Kind, C.; — 2) schlechter Wein, Mur., Cig., C., SlGor.
  84. čmížiti se, -ı̑žim se, vb. impf. plärren, C.
  85. čmȓčič, m. = čmrček, smrček, C.
  86. čmŕkniti, čmȓknem, vb. pf. 1) einen Schlürflaut von sich geben, Z.; — 2) mucksen, C., Z., SlN.
  87. čǫ́ba, f. 1) die Lippe, die Lefze (o človeku zaničlj.) Mur., Jan., vzhŠt., BlKr., ogr.- C.; pl. čobe, das Maul, Mur., čobe je na stran potegnil in obregnil se, ogr.- Valj. (Rad); — čoba, das Maul: čobo obesiti, das Maul hangen lassen, M.; čobo napeti, protzen, C.; — 2) der Baumstrunk, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 3) der vorstehende Rand am Schuh, die Fummel, (čuba) Cig.; — prim. čuba, šoba.
  88. čǫ́bər, -bra, m. die Saturei, (satureia), Cig., C.; — prim. hs. čubar.
  89. čobę́ti, -ím, vb. impf. das Maul offen halten, maulaffen, Jan., C.; — müßig sein, C., Npes.-Vraz; tam sem čobel pet tednov, SlN.
  90. čǫ́bica, f. dem. čoba; — die Mispel (mespilus), C.
  91. čobǫ̑dra, f. 1) das Gepantsch, der Mischmasch, Cig., Jan., M.; eine schlechte Suppe, C.; das Gemengsel: Najstarši med jeziki jezik bode, Ki se iz te čobodre bo naredil, Preš.; nesmiselna č.; die Faselei, das Geschwätz, SlN.; — 2) der Quacksalber, Polj.
  92. čobodráti, -ȃm, vb. impf. pantschen, patscheln, Cig., Jan.; č. po vodi, C.
  93. čóčič, m. dem. čok, C.
  94. čǫ́der, -dra, m. = koder, pri Mariboru- C.
  95. čǫ́drav, adj. = kodrav, pri Mariboru- C.
  96. čodrkati, -am, vb. impf. kritzeln, C.; kratzen, Jan.; — prim. čoder. (?)
  97. čofáti, -ȃm, vb. impf. patschen, M.; — klecksen, C., Z.
  98. čofítəlj, -tlja, (-təljna), m. das Käuzchen, Dalm.; — prim. bav. schafeitelein, C.
  99. čófniti, čǫ̑fnem, vb. pf. platschen: v vodo, po vodi č.; — č. koga (po zobeh), jemandem eine Maulschelle geben, — č. kaj, mit etwas herausplatzen, C.
  100. čofúlja, f. unsaubere Person, C., Z.

   1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA