Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
ov=C. (14.501-14.600)
-
pokušȃj, m. der Versuch, C.
-
pokútiti se, -im se, vb. pf. sich bücken (von demjenigen, der im Begriffe ist einzuschlafen), C.
-
pokvápiti, -im, vb. pf. durch Betröpfeln beschmutzen, M.; pri jedi p. se, ogr.- C.
-
pokvȃra, f. die Beschädigung, Cig., C., Zora; p. na zdravju, die Gesundheitsstörung, DZ.
-
pokvȃrək, -rka, m. 1) die Beschädigung: p. kupčijskega blaga, der Abgang von Waren durch Beschädigung, Cig.; — 2) das Pfuschwerk, C.
-
pokvę́čati, -am, vb. impf. ad pokvečiti; niederdrücken, C.
-
pokvę̑čenəc, -nca, m. der Krüppel, Z., Let.; — der Zwergbaum, C.
-
pokvę́čiti, -kvę̑čim, vb. pf. eindrücken: p. klobuk, Z., vzhŠt.- C.; črevlje p., die Schuhe platt drücken, Z.; voz se je pokvečil, der Wagen ist zusammengesunken, Z.; — knicken, verbiegen, Cig., C.; — verkrüppeln, Mur., Cig., Jan.; verstümmeln, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
1. pọ̑ł, m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; ( stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [ samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh ( nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče- Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.
-
póla, f. 1) die Fläche, Mur., Mik.; — 2) die Breite eines Zeuges, einer Leinwand, das Blatt, Cig., C.; dve poli vkup sešiti, Z.; srajca v dve poli, ein aus zwei Breiten zusammengenähtes Hemd, Z.; krilo v tri pole, Dol., Gor.; — 3) die Schichte (im geognostischen Sinne), das Flötz, V.-Cig., Erj. (Min.), Gor., Dol.- Erj. (Torb.); troja močvirska pola, plasti raznih pol, Schichtenlagerungen, Levst. (Močv.); — 4) der Bogen (Papier), Cig., Jan., nk.; izplačevalna p., der Zahlungsbogen, Nov.; — 5) der Flügel einer Doppelthüre, eines Fensters, Cig.; — 6) das Brückenjoch, Cig., DZkr.
-
polȃga, f. 1) das Legen: p. ogelnega kamena, C.; — 2) der Unterlagbaum, der Polster der Zimmerleute, C., Z.; — 3) = klaja, das Viehfutter, C.
-
polajšíca, f. die Erleichterung, C.
-
polákniti se, -lȃknem se, vb. pf. von der habsüchtigen Begierde nach etwas ergriffen werden, sich gelüsten lassen; p. se denarjev, Met.- Mik.; božje časti se p., Ravn.; p. se na kaj, Cig.; p. se na veliko plačo, Notr.; — gierig an sich reißen, habhaft werden: p. se česa, Cig., C., Gor.; — sich anmaßen, Jan.
-
polákomniti se, -im se, vb. pf. = polakniti se, Cig., Jan., Dalm.; p. se česa, na kaj, C.
-
polȃmati, -mam, -mljem, vb. pf. nach einander zerbrechen, zusammenbrechen, Z., SlGor., jvzhŠt.; ves polaman sem, alle meine Glieder sind beschädigt, jvzhŠt.; — ti polamano delo! verwünschte Arbeit! C.
-
polápati, -am, vb. pf. etwas Verbotenes aussagen, ausplappern, C.
-
polápniti, -lȃpnem, vb. pf. (mit dem Maul) erhaschen, C.
-
2. polatíniti, -ı̑nim, vb. pf. = polatati, C.
-
połdníca, f. der Mittag, C.
-
połdnı̑čkati, -am, vb. impf. zu Mittag essen, C.
-
póle, adv. et praep. = poleg, Ist.- C.
-
polę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) nach einander sich niederlegen, sich lagern; koze so polegle na planem, die Ziegen lagerten im Freien, Cig.; čreda je okoli njega polegla, Ravn.; — žito je poleglo, das Getreide hat sich gelagert oder gelegt (infolge der Schwere der Ähren, oder des Regens u. dgl.); poleglo žito, Cig.; lan poleže na njivi; — p. se, sich legen, sich sacken: jed se poleže v želodcu, Cig.; — 2) sich legend niederdrücken, Dol.; okoli nas so bili poseli ali polegli trato kmetje, Jurč.; — 3) gebären (vom Vieh), Junge werfen, Mur., V.-Cig., Svet. (Rok.), vzhŠt.; vsa čreda je polegla, Cig.; vsa drobnica je pasaste mladiče polegla, Ravn.; svinja je dvanajst prascev polegla, LjZv.; p. se, geworfen werden, Svet. (Rok.); (redko kedaj o človeku: p. otroka, Z., C.); — 4) nachlassen, Jan.; veter je polegel, Cig.; — tudi p. se: morje se je poleglo, das Meer hat aufgehört zu toben, Cig.; valovi so se polegli, C.; tukaj se imajo tvoji valovi poleči, Dalm.
-
polę̑dica, f. das Glatteis, Cig., Jan., C., Gor.; p. je, es glatteiset, Cig.
-
polę̑dje, n. das Glatteis, C.
-
polèg, -lę́ga, m. 1) iti na poleg, sich auskeilen, spitz zugehen (im Bergbau), Cig.; — 2) die Abkunft, Cig., C.; ni takega polega, da bi pijančeval, Mik.; die Art: tacega polega, Gor.
-
polę̑ga, f. das Niederfallen des Getreides: žito je polegi podvrženo, C.
-
poləgáti se, -lážem se, vb. pf. eine Lüge vorbringen, C.
-
polə̀gljaj, m. die Erleichterung, C.
-
poləgotíti, -ím, vb. pf. = potolažiti: p. koga, C.
-
póləgšnji, adj. dabei befindlich, dabei behilflich, C.
-
poləhčȃva, f. die Erleichterung, die Milderung ( z. B. bei Strafen), C.
-
polə̀hčək, -čka, m. die Erleichterung, C.
-
polẹ́niti, -ẹ̑nim, vb. impf. in Scheiter zerschlagen, V.-Cig.; drva p., C.
-
polẹnják, m. das Wagendrittel: štrange so na polenjaku pripete, C.
-
polẹ̑nje, n. coll. das Scheitholz, Cig., C.; plamen je še migljal in pokalo je polenje, Glas.
-
polẹ̑nka, f. = polenovka, C.
-
polẹ́nọ, n. 1) das Scheit: pet p. dejati v peč; — 2) der gedörrte Stockfisch, Z.; = ribje p., Z., C.
-
polẹ̀p, -lẹ́pa, m. 1) die Beleimung, C.; — 2) die Nebelhülle, die Umwölkung: p. je, p. se je naredil, da se noben grič na obzorju ne vidi, Polj.
-
polẹpílọ, n. die Beschönigung, C.
-
polẹ̑pšək, -ška, m. die Verschönerung, C.
-
polẹ́ščiti, -im, vb. pf. glänzend machen: wichsen, C.; — polieren, C.; emaillieren, Cig.
-
polẹ́tən, -tna, adj. Sommer-; sommerlich; polẹ̑tna vročina, obleka; p. hoditi, sommerlich gekleidet einhergehen, C.
-
polẹ́tənski, adj. sommerlich, Cig., Jan., C.
-
polẹ́tẹšnji, adj. im Sommer stattfindend: poletešnje delo, die Sommerarbeit, Nov.- C.
-
polẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) = paliti se, gesengt werden, C.; nekaj na peči poli, kruh v peči poli, C.; — 2) lichterloh brennen, C.; flackern, flammen, Cig.; plamen poli, Cig.
-
polẹ́tina, f. der Sommer, C.
-
polẹ́titi se, -im se, vb. pf. sich sommerlich zu kleiden anfangen, das Oberkleid ablegen, C.; polečen, sommerlich gekleidet ( z. B. in Hemdärmeln), Mur., vzhŠt.; ali si že polečen? vzhŠt.; danes bom polečena k maši šla, Mur.
-
polẹ̑tnica, f. eine Rebe, die nur zuweilen trägt, C., Mik.
-
polẹtováti, * -ȗjem, vb. impf. den Sommer zubringen, C., Z.
-
poležávati, -am, vb. impf. (über die gehörige Zeit) liegen zu bleiben pflegen, C.
-
polə̀žək, -žka, m. die Erleichterung, C.
-
poležı̑n, m. der gerne liegt, der Lieger, der Faulenzer, Cig., C.
-
poležiti, -im, vb. pf. erleichtern, C.
-
poləžkáti, -ȃm, vb. pf. erleichtern, C.
-
poležkováti, -ȗjem, vb. impf. zeitweise hie und da liegen ( z. B. wegen Kränklichkeit oder aus Faulheit), C., M.; p. na solncu, Let.
-
półhək, -hka, adj. = plehek, mürbe, C., Habd.- Mik.; — gehaltlos, geschmacklos, ungesalzen, Notr.; — prim. pligek.
-
półhovka, f. 1) eine Mütze aus Bilchfellen; — 2) eine Art gerötheter Apfel, C.
-
2. poli, praep. = poleg, ogr.- C.
-
1. políca, f. 1) ein horizontal irgendwo ( z. B. an der Wand) angebrachtes Brett, um etwas darauf zu stellen; p. za kuhinjsko pripravo, za bukve; — p. pod oknom, das Fensterbrett; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — das Pflugspannbrett, das Holz, woran die Pflugräder laufen, und worauf der vordere Theil des Grendels ruht, Cig.; — das Querholz an der Egge, Cig., Svet. (Rok.); — das Gesims, Cig., Jan., Mik.; — die Schwinge beim Wagen, Mik.; — das Streichbrett am Pfluge, pri Fari- Štrek. (LjZv.); — die Tragleiste an der Haspel, V.-Cig.; — der Flügel oder Schaft am Webestuhl, Bolc- Erj. (Torb.); — das Holz, das in der Mühle den Triebstock hält, Z., jvzhŠt.; — 2) = pola, die einfache Breite der in einen Ballen zusammengelegten Leinwand, C.; — 3) eine niedere, ebene Fläche, C.
-
2. polīca, f. ein Zettel ( z. B. der Mautzettel), SlGor.- C.; — die Polizze, nk.; — prim. it. polizza.
-
polı̑čarica, f. die Halbflasche, C.
-
2. polı̑čnica, f. ein Gestell mit Fächern, Z.; ein solcher Kasten, Fr.- C.; — prim. polica.
-
3. polı̑čnica, f. die Maulschelle, Fr.- C., Nov.; — prim. lice.
-
1. polı̑čnik, m. ein Gefäß, das eine halbe Maß hält, Mur., C., Z.; — prim. polič.
-
polı̑kati, -kam, -čem, vb. pf. glätten, Mur., Cig., Jan.; pot p., den Weg bahnen, Mur.; perilo p., die Wäsche auf-, ausbügeln, Cig., Jan.; — glänzend machen, C.
-
políniti, -lı̑nem, vb. pf. begießen, bespülen, M., C.
-
políska, f. 1) = paliska, der Mehlstaub, das Flugmehl (in den Mühlen), Mur., Cig.; mlinarjev klobuk je poln poliske, Rib.; — 2) der Mehlhund, die Mundschwämmchen (eine Kinderkrankheit), Mur., V.-Cig., Jan., C.; ustna p., Vod. (Izb. sp.).
-
polivák, m. der Platzregen, C.
-
polízavəc, -vca, m. der Tellerlecker, C., Z.
-
polízavən, -vna, adj. naschhaft, ogr.- C.
-
polízavnost, f. die Naschhaftigkeit, ogr.- C.
-
1. polják, m. der Feldhüter, Cig., Jan., C., BlKr.
-
2. polják, m. der Schöpflöffel, C.; — prim. plati.
-
poljár, -rja, m. = 1. poljak, der Feldhüter, C.
-
pọ̑ljəc, -ljca, m. = poljanec, C., Z.
-
poljedẹ̑łstvọ, n. der Feldbau, die Landwirtschaft, die Agricultur, Cig., Jan., C., nk.
-
poljúbən, -bna, adj. 1) beliebig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; (po nem.); — 2) zahm: poljubna toca, eine Katze, die sich streicheln lässt, Rez.- C.
-
poljúbiti, -im, vb. pf. 1) zu lieben anfangen, C.; ne da bi mi bili Boga ljubili, samuč da je on nas poljubil, Krelj; — 2) abstreicheln, liebkosen, Rez.- C.; — 3) einen Kuss geben, küssen, Mur., Cig., Jan., Kast., Kor.- Kres (V. 312.), nk.; p. koga v lice, p. komu roko, Cig., nk.; Al' boš me poljubil? Poljubi me prav! Npes.-Schein.; — 4) p. se (tudi: vb. impf.) belieben; (po nem.); prim. ljubiti 4).
-
poljubkováti, -ȗjem, vb. impf. küssen, C.
-
poljúbljati, -am, vb. impf. ad poljubiti; 1) liebkosen, Jarn.; streicheln, Rez.- C.; — 2) küssen, C., Let.
-
poljubováti, -ȗjem, vb. impf. Küsse geben, küssen, Cig., Jan., C., nk.
-
pólke, f. pl. = polkne, C.
-
połkǫ́vnik, m. der Oberst, Cig., Jan., C., nk.
-
pọ̑łkož, m. der Schwabenkäfer (tudi: pokoš, pokož, pukož, C., vzhŠt.).
-
pọ̑łkožnik, m. 1) = polkož, C.; — 2) eine Art große Fisole, C.
-
pȏłn, adj. voll; poln sod; polna skleda juhe; polno šako, pest, peščico moke komu dati; drevo je polno sadja; p. uši; p. bradavic; vse polno je ljudi, es wimmelt von Menschen; Stoji vrtec ograjen, Polno rožic nasajen, Npes.-K.; polno me je česa, ich bin mit etwas angefüllt, Cig.; polno me je upanja, ich bin voll Hoffnung, C.; polna luna, der Vollmond; ob polnem, bei Vollmond, C.; polni zbor, die Plenarversammlung, Cig. (T.); v polnem zboru, in pleno, Cig.; polne mere ali vage, vollwichtig, Cig., Jan.; poln ogel, eine Vollecke, Cig. (T.); čep gre na polnem v sod, der Zapfen schließt vollkommen dicht, vzhŠt.; — inhaltsreich, massiv, Cig.; polni nagelj, die Doppelnelke, Cig.; polna senca, der Kernschatten, Cig. (T.); polna svetloba, das Schlaglicht, Cig. (T.); polnega naglasa, hochtonig, Cig. (T.).
-
pȏłnež, m. 1) das Verfüllen, die Füllung, Cig.; to vino imamo za p., jvzhŠt.; — 2) der Füllwein, C.; — 3) der Vollmond, Št.- Cig., C.
-
pȏłnežnica, f. der Füllkrug, Dol.- C.
-
2. połníca, f. = 1. polnik 1), C.
-
1. połník, m. 1) ein Schöpfgefäß, die Schöpfgelte, Cig., C., Dol.; = korec, BlKr.- Let.; — die Wasserradzelle: kolo na polnike, das Schöpfrad, Savinska dol.; — 2) Marijini polniki, die europäische Erdscheibe (cyclamen europaeum), BlKr.- Let.
-
połnjáča, f. 1) der Füllkrug, C.; — 2) = lakomnica, das Trichterschaff, C., Valj. (Rad).
-
pọ̑łnočka, f. = polnočnica, Ščav.- C., vzhŠt.- Pjk.; od polnočke priti, BlKr.- DSv.
-
pọ̑łnočnica, f. 1) die Christmette in der Christnacht; tudi: pl. polnočnice, BlKr., jvzhŠt.; — 2) ein Sternbild: der Wagen, C.
-
połnolẹ́tən, -tna, adj. volljährig, Cig., Jan., C., nk.
-
połnolẹ́tnost, f. die Volljährigkeit, Cig., Jan., C., nk.
-
połnolìc, -líca, adj. mit vollem Gesicht, vollwangig, C.
-
pològ, -lǫ́ga, m. 1) der Erlag, Cig., Jan., DZ.; — das Depositum, Cig., Jan., C.; — 2) pólog, -lǫ́ga, das Ei, das im Neste der Henne gelassen wird, C., Štrek., Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.), C.; — 3) raven ali nekoliko viseč svet, Podkrnci- Erj. (Torb.); — das Kesselthal, Cig., Jan., C., Tolm.- Mik.
-
polǫ̑ga, f. 1) was hingelegt wird, M.; der Erlag, DZ.; — das Depositum, Z.; — 2) die Lage, Jan.; die Position, Cig. (T.); (po češ.); — 3) das Gerüst, worauf Schiffe gebaut werden, C.
-
polòj, -lója, m. eine seichte Sandbank, C.; Sava dela velike poloje in otoke, Erj. (Izb. sp.); die Nehrung, Cig. (T.), Erj. (Min.); — hs.
-
polokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. = polokati, C.
14.001 14.101 14.201 14.301 14.401 14.501 14.601 14.701 14.801 14.901
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani