Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=C. (13.801-13.900)

  1. podbríti, -brı̑jem, vb. pf. den Bart rasieren; p. se, sich den Bart rasieren; — p. koga, betrügen, C.
  2. podbudljìv, -íva, adj. aneifernd, Z.; erbaulich, C.
  3. podčę̑pica, f. = podčepina, C.
  4. podčíniti, -čı̑nim, vb. pf. unterordnen, Cig. (T.), C., SlN., DZ.; — rus.
  5. podčrẹvovína, f. der Darmsack, C.
  6. poddẹ̀ł, -dẹ́la, m. 1) die Anschuhung, der Vorschuh, Cig., Jan., Met., Gor., Dol.; — 2) die Grundrast am Pfluge, das Pflughaupt, Cig., C.; — 3) póddẹł, -dẹ́la, prednji in zadnji p. pri vozu, das Vorder- und Hintertheil des Wagens, (podel) Štrek., Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Št.; na prednjem poddelu ploh vleči, Št.; — zadnji p., der Hintere (podex), C.; — jelenov p., der Hirschziemer, Guts.; — (piše in govori se nav.: podẹ̀ł ali pódẹł).
  7. poddẹ̑łəc, -łca, m. das Pflugrädergestell, C.; — prim. poddel 3).
  8. poddẹ̑łək, -łka, m. die Unterabtheilung, C.
  9. poddǫ̑bnik, m. neka goba, C.
  10. poddrȗžnica, f. die Filialkirche; — die Filiale eines Vereines, einer Anstalt, Cig., C., nk.; — (piše se nav.: podružnica).
  11. poddrȗžničən, -čna, adj. die Filiale betreffend, C.
  12. poddrȗžnik, m. 1) der Gesellpriester, der Cooperator, der Kaplan, Meg., Cig.; der exponierte Priester an einer Filiale oder Localie, C., Burg. (Rok.); — 2) posestnik kake bajte, kakega kosa zemlje, der Häusler, Cig., Burg. (Rok.), Notr.; der Nebenbauer mit einem kleinen Grund, eine Art Hofstätter, Z.; — 3) der Inwohner, Ig (Dol.); — (piše se tudi: podružnik).
  13. poddúplọ, n. das untere Ofenloch, C.
  14. podę̑gmati se, -am se, vb. pf. ein wenig zanken, vzhŠt.- C.
  15. podəhníti, -dáhnem, vb. pf. = podihniti, C.
  16. podẹjáti, -dẹ́nem, -dẹ̑m, vb. pf. 1) dahinstellen, dahinlegen, C.; roke na koga p., C.; niederstellen, Jan.; — 2) bemeistern, bewältigen, Jan.; kogar pa je on podejal, ta je moral nositi stroške zanj, Bes.; — 3) pode mi kaj, ich werde unpass; kadar mi kaj pode, wenn ich unpässlich bin, Cig.
  17. podẹ̑łba, f. 1) die Vertheilung: p. toplote, Cig. (T.); — p. krožnice, die Kreistheilung, Cig. (T.); — 2) die Ertheilung, C.
  18. 2. podẹ̑łək, -łka, m. 1) die Eintheilung, C.; — 2) die Ertheilung, die Mittheilung, C.; die Spende, Cig., Jan.
  19. podẹ́lja, f. = podelitev, die Ertheilung, C.
  20. podę̑ra, f. die Zerstörung, C.
  21. podəskáti, -ȃm, vb. pf. bedielen, mit Brettern beschlagen, Cig., C.
  22. podẹ́ti, -dẹ̑m, vb. pf. p. mrliča (begraben), C.
  23. podgȃn, f. = podgana, ogr.- C.
  24. podgȃnar, -rja, m. 1) der Rattenfänger, Cig.; — 2) eine Art Hunde (Rattler?), C.
  25. podganjȃvka, f. die Treibstange, C.
  26. podgȃnščak, m. 1) der Rattenkoth, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Natterkopf (echium), C.
  27. podgȃnščica, f. die Rattenfalle, vzhŠt.- C.
  28. podglaváč, m. der Kopfpolster, ogr.- C.
  29. podglȃvnik, m. = podglavnica, Alas., Mur., Šol., C.
  30. podgnetúh, m. der Auf- o. Eindringling, Ist.- C.
  31. podgọ́rəc, -rca, m. der am Fuße des Berges Wohnende, der Anwohner eines Berges, Cig., Mik., C., Navr. (Let.).
  32. podgorẹ̑t, adj., nam. podgorel, gebräunt, von der Sonne verbrannt: p. lešnik, Bolc- Erj. (Torb.); podgoreto silje, C.
  33. podgrinják, m. der Schürhaken, C.
  34. podgrínjati, -am, vb. impf. ad podgrniti; 1) darunter breiten, Cig., Jan.; — 2) schüren, C.
  35. podgȓlək, -grləka, m. = podgrlina, C.
  36. podgrlína, f. die Wamme, C.
  37. podgròm, -óma, m. die Gicht, das Podagra, Cig.; — prim. bav. podagram, C.
  38. podhítiti, -hı̑tim, vb. pf. unterschieben, Cig., C.
  39. podhȗjka, f. = legen, Pohl., Cig., Erj. (Ž.); — (izpačena beseda nam. podojka? prim. češ.- rus. kozodoj [caprimulgus europaeus], C.).
  40. podhúliti, -hȗlim, vb. pf. 1) schnipfen, C., LjZv.; — 2) p. se, sich ducken, Dol.- Mik.; pes se podhuli, ogr.- C.; podhulil se je in legel v posteljo, LjZv.; — p. se kam, sich wegstehlen: od dela se p., C.; den Kopf hängen lassen, C.; eine trotzige Miene machen (von Schmollenden), Mur., Dol.; podhuljeno gledati, Z., Dol.; — p. se, sich verstellen, sich verleugnen, Cig., Gor.; podhuljen pes, konj, ein Hund, ein Pferd, dem man nicht trauen darf, vzhŠt.; ( nav. potuliti se, toda prim. Mik. (V. Gr. I. 328.)).
  41. podhúljav, adj. diebisch, C.
  42. podhȗlki, m. pl. geschnipfte Sachen, C.
  43. podı̑g, m. = povzdigovanje (pri maši), die Wandlung, ogr.- C.
  44. podígniti, -dı̑gnem, vb. pf. = povzdigniti, ogr.- C., Zora.
  45. podı̑r, m. der Verfall ( z. B. eines Hauses), Cig., Jan.; — der Sturz, der Fall, C., SlN.
  46. 2. pǫ́diti, pǫ̑dim, vb. impf. den Boden legen, bodmen, pflastern, ogr.- C.
  47. podjármən, -mna, adj. fürs Joch geeignet, Joch-: p. osel, C.
  48. podjarmı̑vəc, -vca, m. der Unterjocher: p. vsega sveta, C.
  49. podjármov, adj. = podjarmen, fürs Joch geeignet, am Joche ziehend, Joch-: podjarmov vol, Mur., C.; podjarmova oslica, Trub., Dalm.; podjarmova mutasta živina je govorila, Jap. (Sv. p.).
  50. podjẹ̀d, -jẹ́da, m. 1) der Engerling, Cig., Jan.; podjedi, podzemeljski beli črvi, Levst. (Nauk); — 2) = bramor, die Maulwurfsgrille (gryllotalpa), Kor.- Jarn., Jan., Erj. (Ž.), Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) der einen zu untergraben sucht, der Widersacher, C.; — ni ga podjeda od hudega soseda, Npreg.- Jan. (Slovn.).
  51. podjẹ́dati, -am, vb. impf. ad podjesti; unterfressen; črv podjeda rastlino; — unterwaschen, unterwühlen: voda podjeda breg; — podjeda se otroku, das Kind wird zwischen den Füßen wund vom Harn, C.
  52. podjẹ́davəc, -vca, m. der Wühler, C.
  53. podjẹ̑dəc, -dca, m. = podjed 2), Kor.- C.
  54. podję̑ma, f. = podjetje, die Unternehmung, C.
  55. podjẹ̑manje, n. das Unternehmen, C.
  56. podjẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad podjeti, Z., C.
  57. podjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. unterfressen; črv je bučo podjedel, Jap.- Valj. (Rad); ječmen je podjeden, die Wurzeln der Gerste sind abgefressen, Z.; — unterwaschen: voda je breg podjedla; — podjeden otrok, ein Kind, das zwischen den Füßen vom Harn wund ist, C.
  58. podję́ti, -jámem, vb. pf. 1) auf sich nehmen, erdulden, erleiden, Kast.; smrt p., ogr.- C.; — 2) unternehmen, Cig. (T.), nk.; obrt p., Levst. (Nauk); — 3) befruchtet werden, trächtig werden: krava je podjela, jvzhŠt.; — 4) einschlagen (beim Nähen), Z.; — = zarobiti, einsäumen, Koborid ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
  59. podjǫ̑pič, m. die Weste, Guts.- Cig., Slom.- C.
  60. 2. podkȃšati, -am, vb. impf. ad podkóšati; aufschürzen, p. se, sich das Kleid aufschürzen, C.
  61. podkȃšavica, f. ženska, katera v vinogradu travo podkaša ali podžinja, C.
  62. podkašȃvkinja, f. = podkašavica, C.
  63. podkídati, -kı̑dam, vb. pf. darunter wegschaffen: sneg, gnoj p., C.
  64. podklàd, -kláda, m. die Unterlage, C.; — poprečni podkladi, die Bahnschwellen, DZ.; — die Schabracke, Vrt.
  65. podklȃda, f. die Unterlage; — = gantar (v kleti), der Lagerbaum, M.; — der Untersatz am Bienenstock, C.; — das Kleiderfutter, C., Z., DZ.; — die Grundlage, Jan., C.
  66. podklȃdək, -dka, m. die Unterlage, Jan.; — der Polster, Cig., Nov.- C.
  67. podkládən, -dna, adj. Grund-, C.; podklȃdni kamen, der Grundstein, ZgD.
  68. podklásti, -kládem, vb. pf. unterlegen, Mur.; — (ein Kleid) futtern, C., M.
  69. podkolẹníca, f. die Kniekehle, die Kniebeuge, C.
  70. podkolẹnják, m. = podkolenica, C.
  71. podkolẹ́nọ, n. = podkolenica, C.; nosili so hlače do podkolen, Zora.
  72. podkóšati, -am, vb. pf. aufschürzen, C.; p. si kiklo, jvzhŠt.; p. se, sich das Kleid aufschürzen, C., vzhŠt.
  73. podkošiti, -im, vb. pf. = podkošati, vzhŠt.- C.
  74. podkošniti, -nem, vb. pf. = podkošati, C.
  75. podkovánəc, -nca, m. eine Art Gürtel, C.
  76. podkováti, -kújem, vb. pf. beschlagen: konja p.; črevlje p., die Stiefel beeisen; — prošnjo dobro p., das Gesuch gut belegen, C.; dobro podkovan, gut instruiert, unterrichtet.
  77. podkǫ̑vstvọ, n. die Hufbeschlagkunst, C., Levst. (Podk.).
  78. podkǫ̑žnik, m. 1) ein Geschwür unter der Haut, Cig., C., BlKr.; — 2) podkožni črv pri govedu, Kr.- Valj. (Rad).
  79. podkǫ̑žnjak, m. 1) = podkožnik 1), C., Valj. (Rad); — 2) der Medina-Fadenwurm (filaria medinensis), Erj. (Ž.).
  80. podkrádniti se, -krȃdnem se, vb. pf. sich einschleichen, C.
  81. podkrẹ̑pa, f. die Stärkung, die Stütze, die Hilfe, C., Z., Nov.; die Hilfe (bei der Reproduction der Vorstellungen), Cig. (T.).
  82. podkrepelíti, -ím, vb. pf. p. koga, jemandem einen Prügel unter die Füße werfen, Cig., Št.- C., BlKr.- M.
  83. podkrẹpíti, -ím, vb. pf. unterstützen: steber p. od vseh strani, Zv.; — verstärken, bestärken, Cig. (T.), DZ.; z razlogi p., begründen, Cig. (T.), nk.; s pečatom p., mit dem Siegel bestätigen, besiegeln, C., DZ.
  84. podkŕmən, -mna, adj. Mast-: podkȓmna svinja, ogr.- C.
  85. podkŕmiti, -im, vb. pf. mästen, Mur., C., Danj. (Posv. p.).
  86. podkrǫ́čiti, -im, vb. pf. unterbiegen, vzhŠt.- C.
  87. podkȗh, m. s čimer se sod podkuha, das Verkochwasser, = opara, C.
  88. podkúhati, -kȗham, vb. pf. verkochen: sod p., C.
  89. podkúhavica, f. geronnene Milch, C.
  90. podkupílọ, n. der Bestechungslohn, Cig., C.; da se ogibljo darila in podkupila, Levst. (Nauk).
  91. podkȗpščina, f. das Bestechungsgeld, Cig., C.; desnica polna podkupščine, Burg.
  92. podkȗra, f. die Unterheizung, C.
  93. podkúrjati, -am, vb. impf. ad podkuriti, Cig., Jan., SlN.- C.
  94. podkurjȃva, f. das Unterheizen, C.; treske za podkurjavo, Vrt.; nabrati hoste za podkurjavo, Zv.; — das Unterheizmaterial, C.
  95. podkurjávati, -am, vb. impf. = podkurjevati, C.
  96. podlȃga, f. 1) = podloga, die Unterlage, Mur., C.; — das Futter (eines Kleides), Cig., Jan.; — die Grundlage, Cig., Jan., nk.; podlago dajoč, grundlegend, Cig. (T.); — die Base ( chem.), Vrtov. (Km. k.); — 2) pódlaga, das Unterlegen, Št.- Jan. (H.).
  97. podlȃgati, -am, vb. impf. ad podložiti; 1) unterlegen; kamenje p. pod kolo; jajca kokoši p., Cig.; — (ein Kleid) futtern, Cig., Jan.; — 2) p. pod kaj, unterordnen, Cig. (T.); — 3) p. se, gutstehen, garantieren, C.
  98. podlahtı̑, f. pl. der Unterarm, Cig. (T.), C.
  99. podlȃhtnica, f. das Ellbogenbein, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  100. pódlan, * f. die flache Hand (als Maß), die Handbreite: dve podlani široko, C.

   13.301 13.401 13.501 13.601 13.701 13.801 13.901 14.001 14.101 14.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA